Page 104 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 104
6 Ugotovitve in izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
nimi, neustrezno označevanje, sveže ribe pogosto niso resnično sveže,
pojavljajo se lahko sporne prakse pri predelavi in prodaji, v določenih
primerih je težko ugotoviti poreklo rib (lokacija vzreje ali ribolova). V
akvakulturi se pojavljajo težave dodajanja aditivov in antibiotikov, kar
v prodaji ni nikjer označeno. Vzreja tujerodnih vrst v akvakulturi ni za-
želena, ker lahko pride do pobega organizmov v naravo, kar ima lahko
zelo škodljive posledice. Ulov iz rekreativnega ribolova prodajajo različ-
nim restavracijam, ustvari se črni trg, zaradi česar se znižajo cene ulova,
ki ga ponujajo gospodarski ribiči. Intervjuvanci so omenili, da kršitev ni
veliko, so pa prisotne. Kakršne koli afere v zvezi s kršitvami v ribištvu
negativno vplivajo na trg, ampak običajno izzvenijo v letu ali dveh.
6.3 Povpraševanje in ozaveščenost potrošnikov o ribah
ter ribiških izdelkih v Sloveniji
Povpraševanje je zelo nizko in bi ga morali spodbuditi ter povečati po-
trošnjo, tako bi zagotovili večjo varnost za proizvajalce. Povpraševanje
po ribiških izdelkih je večje na Obali in v večjih mestih, predvsem v Ljub-
ljani, drugje po Sloveniji je slabše. Večina intervjuvancev je menila, da
je ponudba večja kot povpraševanje. Ozaveščenost potrošnikov v Slove-
niji je slaba, večine možnih kršitev ne poznajo, potrošniki slabo poznajo
ribolovne organizme in ne prepoznajo kakovosti ponudbe. Povprečna
potrošnja ribiških izdelkov na prebivalca je slaba, v prehrano bi morali
vključevati več ribjih jedi. Redkeje se pojavljajo ozaveščeni poznavalci,
ki bi prepoznali kakovost ribiških izdelkov in kršitve na trgu rib.
6.4 Razlike med ribolovom in ribogojstvom ter pomembnost
za ribiško vrednostno verigo
Ribolov pomeni lovljenje rib iz vodnih virov, ki so lahko sladkovodni
ali morski. Gospodarski ribolov v Sloveniji je še vedno pomemben za
lokalno potrošnjo, za povezovanje s turizmom in za ohranjanje tradi-
cije. Gospodarski ribolov je zgodovinsko povezan z obalnimi mesti v
Sloveniji. Ribogojstvo poteka v bazenih, manjših zalivih, manjših jeze-
rih ali ribnikih. Ribogojstvo je lahko sladkovodno ali morsko. Morsko
ribogojstvo zagotavlja alternativni vir rib, čeprav trenutno v tem se-
gmentu deluje samo eno podjetje. Morsko ribogojstvo se sooča s pro-
storskimi omejitvami, ta način ribogojstva ima majhne možnosti za
razvoj. Razmere za morsko ribogojstvo niso najugodnejše zaradi zna-
čilnosti našega morja in vremenskih značilnosti. Sladkovodno ribogoj-
stvo ima večje možnosti za razvoj kot morsko. Sladkovodno ribogojstvo
104
nimi, neustrezno označevanje, sveže ribe pogosto niso resnično sveže,
pojavljajo se lahko sporne prakse pri predelavi in prodaji, v določenih
primerih je težko ugotoviti poreklo rib (lokacija vzreje ali ribolova). V
akvakulturi se pojavljajo težave dodajanja aditivov in antibiotikov, kar
v prodaji ni nikjer označeno. Vzreja tujerodnih vrst v akvakulturi ni za-
želena, ker lahko pride do pobega organizmov v naravo, kar ima lahko
zelo škodljive posledice. Ulov iz rekreativnega ribolova prodajajo različ-
nim restavracijam, ustvari se črni trg, zaradi česar se znižajo cene ulova,
ki ga ponujajo gospodarski ribiči. Intervjuvanci so omenili, da kršitev ni
veliko, so pa prisotne. Kakršne koli afere v zvezi s kršitvami v ribištvu
negativno vplivajo na trg, ampak običajno izzvenijo v letu ali dveh.
6.3 Povpraševanje in ozaveščenost potrošnikov o ribah
ter ribiških izdelkih v Sloveniji
Povpraševanje je zelo nizko in bi ga morali spodbuditi ter povečati po-
trošnjo, tako bi zagotovili večjo varnost za proizvajalce. Povpraševanje
po ribiških izdelkih je večje na Obali in v večjih mestih, predvsem v Ljub-
ljani, drugje po Sloveniji je slabše. Večina intervjuvancev je menila, da
je ponudba večja kot povpraševanje. Ozaveščenost potrošnikov v Slove-
niji je slaba, večine možnih kršitev ne poznajo, potrošniki slabo poznajo
ribolovne organizme in ne prepoznajo kakovosti ponudbe. Povprečna
potrošnja ribiških izdelkov na prebivalca je slaba, v prehrano bi morali
vključevati več ribjih jedi. Redkeje se pojavljajo ozaveščeni poznavalci,
ki bi prepoznali kakovost ribiških izdelkov in kršitve na trgu rib.
6.4 Razlike med ribolovom in ribogojstvom ter pomembnost
za ribiško vrednostno verigo
Ribolov pomeni lovljenje rib iz vodnih virov, ki so lahko sladkovodni
ali morski. Gospodarski ribolov v Sloveniji je še vedno pomemben za
lokalno potrošnjo, za povezovanje s turizmom in za ohranjanje tradi-
cije. Gospodarski ribolov je zgodovinsko povezan z obalnimi mesti v
Sloveniji. Ribogojstvo poteka v bazenih, manjših zalivih, manjših jeze-
rih ali ribnikih. Ribogojstvo je lahko sladkovodno ali morsko. Morsko
ribogojstvo zagotavlja alternativni vir rib, čeprav trenutno v tem se-
gmentu deluje samo eno podjetje. Morsko ribogojstvo se sooča s pro-
storskimi omejitvami, ta način ribogojstva ima majhne možnosti za
razvoj. Razmere za morsko ribogojstvo niso najugodnejše zaradi zna-
čilnosti našega morja in vremenskih značilnosti. Sladkovodno ribogoj-
stvo ima večje možnosti za razvoj kot morsko. Sladkovodno ribogojstvo
104
