Page 103 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 103
6 Ugotovitve in izzivi razvoja
ribištva v Sloveniji
Mednaslovi združujejo ugotovitve glede na predpostavljena razisko-
valna vprašanja v raziskavi.
6.1 Specifike trga rib in ribištva v Sloveniji ter smer razvoja
Trg rib v Sloveniji sodi med manjše gospodarske trge, a je kljub temu
pomemben za udeležence v ribiški vrednosti verigi. Slovenski ribiški trg
lahko razdelimo na gospodarski ribolov (mali priobalni ribolov), akva-
kulturo, predelavo in trženje ribiških izdelkov, zraven lahko umestimo
rekreativni ribolov, ki je tesno povezan s turizmom. V Sloveniji je go-
spodarski ribolov v upadu zaradi zmanjšanega ribolovnega območja po
razpadu Jugoslavije ter zaradi prelova ribolovnih virov in številnih priti-
skov na izkoriščanje Jadranskega morja. Akvakultura v Sloveniji se deli
na sladkovodno in morsko ribogojstvo ter školjkarstvo. Najboljše mož-
nosti za razvoj so v sladkovodnem ribogojstvu in školjkarstvu, zaradi
naravnih danosti, a je zaradi podnebnih sprememb razvoj lahko otežen.
Gojenje školjk je najprijaznejše do okolja in ima najmanjši vpliv nanj,
zato so možnosti za razvoj večje. Razvoj morskega ribogojstva najbolj
ovira pomanjkanje prostora in zato ni možnosti za odpiranje novih ribo-
gojnic. V predelavi in trženju je možen razvoj za manjša podjetja, ki de-
lujejo v specializiranih tržnih nišah. Odprte so možnosti za ustvarjanje
novih inovativnih izdelkov in v ponudbi novih zanimivih vrst ribolov-
nih organizmov. Na slovenskem trgu ni pogojev za razvoj večjega pod-
jetja za industrijsko predelavo ulova, predvsem zato, ker je konkurenca
iz tujine močna. Če se bo povečala potrošnja, se bo ribiški trg usmeril v
uvoz izdelkov, le ozaveščeni potrošniki bodo ribe in ribiške izdelke iskali
pri lokalnih proizvajalcih.
6.2 Kršitve standardov in predpisov ter težave in poneverbe,
ki se dogajajo v ribištvu in na trgu rib
Kršitve, ki se pojavljajo na ribiškem trgu, so zamenjave ribolovnih vrst,
pogosto manj cenjenih z bolj cenjenimi, zamenjave ulovljenih rib z goje-
103
ribištva v Sloveniji
Mednaslovi združujejo ugotovitve glede na predpostavljena razisko-
valna vprašanja v raziskavi.
6.1 Specifike trga rib in ribištva v Sloveniji ter smer razvoja
Trg rib v Sloveniji sodi med manjše gospodarske trge, a je kljub temu
pomemben za udeležence v ribiški vrednosti verigi. Slovenski ribiški trg
lahko razdelimo na gospodarski ribolov (mali priobalni ribolov), akva-
kulturo, predelavo in trženje ribiških izdelkov, zraven lahko umestimo
rekreativni ribolov, ki je tesno povezan s turizmom. V Sloveniji je go-
spodarski ribolov v upadu zaradi zmanjšanega ribolovnega območja po
razpadu Jugoslavije ter zaradi prelova ribolovnih virov in številnih priti-
skov na izkoriščanje Jadranskega morja. Akvakultura v Sloveniji se deli
na sladkovodno in morsko ribogojstvo ter školjkarstvo. Najboljše mož-
nosti za razvoj so v sladkovodnem ribogojstvu in školjkarstvu, zaradi
naravnih danosti, a je zaradi podnebnih sprememb razvoj lahko otežen.
Gojenje školjk je najprijaznejše do okolja in ima najmanjši vpliv nanj,
zato so možnosti za razvoj večje. Razvoj morskega ribogojstva najbolj
ovira pomanjkanje prostora in zato ni možnosti za odpiranje novih ribo-
gojnic. V predelavi in trženju je možen razvoj za manjša podjetja, ki de-
lujejo v specializiranih tržnih nišah. Odprte so možnosti za ustvarjanje
novih inovativnih izdelkov in v ponudbi novih zanimivih vrst ribolov-
nih organizmov. Na slovenskem trgu ni pogojev za razvoj večjega pod-
jetja za industrijsko predelavo ulova, predvsem zato, ker je konkurenca
iz tujine močna. Če se bo povečala potrošnja, se bo ribiški trg usmeril v
uvoz izdelkov, le ozaveščeni potrošniki bodo ribe in ribiške izdelke iskali
pri lokalnih proizvajalcih.
6.2 Kršitve standardov in predpisov ter težave in poneverbe,
ki se dogajajo v ribištvu in na trgu rib
Kršitve, ki se pojavljajo na ribiškem trgu, so zamenjave ribolovnih vrst,
pogosto manj cenjenih z bolj cenjenimi, zamenjave ulovljenih rib z goje-
103
