Page 69 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 69
Značilnosti napotovanja iz Slovenije 5.2
lavcev med letoma 2014 in 2019 povečal za 81,4 (oziroma za približno
45.400 oseb) (Statistični urad Republike Slovenije 2019).
Družinske in prijateljske vezi, ki jih imajo mnogi državljani tretjih
držav s prebivalci Slovenije, so lahko pomemben dejavnik za iskalce za-
poslitve v Sloveniji, tudi soroden jezik lahko pomembno lajša sporazu-
mevanje v procesu iskanja zaposlitve. Lažji postopek zaposlovanja dr-
žavljanov b i h in Srbije omogočata bilateralna sporazuma iz leta 2013
(z bih) oziroma leta 2019 (s Srbijo), v katerih so opredeljeni pogoji za-
poslovanja državljanov teh dveh držav in postopki izdajanja delovnih
dovoljenj. Čeprav gre v tem primeru za zaposlovanje tujih državljanov
v slovenskih podjetjih, je ta podatek pomemben, saj je, kot bo predsta-
vljeno v nadaljevanju, Zahodni Balkan postal »bazen« delovne sile za
nekatera slovenska podjetja z namenom takojšnje napotitve delavcev v
druge države članice eu (prim. tudi Danaj idr. 2020).
Slovenski trg je razmeroma majhen in zato se mnogim lastnikom
podjetij oziranje po priložnostih čez mejo zdi samoumevno. Ne gre le
za višje dohodke oziroma dobičke, temveč tudi za izogibanje tveganjem
poslovanja na relativno majhnem slovenskem trgu in zatorej zagota-
vljanje preživetja podjetja (prim. tudi Furåker in Larsson 2020). Kot je
bilo že zapisano, je dobiček, ki ga slovenska podjetja lahko pričakujejo
ob opravljanju storitev na tujem trgu, (vsaj) do neke mere posledica slo-
venske ureditve, ki predpisuje, da delodajalci obvezne prispevke za so-
cialno varnost odvajajo od višine dohodka, ki bi ga delavec prejel za isto
delo v Sloveniji – ne glede na višino minimalne urne postavke v državi
napotovanja in drugih izplačil. V velikem deležu to dejansko pomeni,
da se obvezni prispevki plačujejo od minimalne plače. Ta ureditev je
pogosto tarča kritike domačih in tujih sindikalnih združenj, tujih de-
lodajalskih združenj, tudi povod za pritožbe na različne (mednarodne)
institucije. Tudi o tem nekoliko obširneje pišemo v nadaljevanju.
Naši viri v raziskavi navajajo, da je v Sloveniji problematičen nadzor
nad napotovanjem. Skozi razgovore z informanti se je ponavljalo pre-
pričanje, da so glavne pomanjkljivosti napotovanja v nadzoru izvajanja
zakonodaje, slednja pa je po njihovem mnenju praviloma ustrezna. Ko
je govora o napotovanju v Slovenijo, gre za delo delovnih inšpektorjev
– teh je relativno malo in mnogi sogovorniki menijo, da je ravno to dej-
stvo vir pomanjkljivega nadzora. Ko je govora o napotovanju iz Slove-
nije, pa se postavi vprašanje preverjanja in nadzora lastnikov podjetij,
ki svoje delavce napotujejo na delo v tujino. Podjetja, za katera je npr.
ugotovljeno, da kršijo (slovensko ali tujo) zakonodajo, svojih delavcev
69
lavcev med letoma 2014 in 2019 povečal za 81,4 (oziroma za približno
45.400 oseb) (Statistični urad Republike Slovenije 2019).
Družinske in prijateljske vezi, ki jih imajo mnogi državljani tretjih
držav s prebivalci Slovenije, so lahko pomemben dejavnik za iskalce za-
poslitve v Sloveniji, tudi soroden jezik lahko pomembno lajša sporazu-
mevanje v procesu iskanja zaposlitve. Lažji postopek zaposlovanja dr-
žavljanov b i h in Srbije omogočata bilateralna sporazuma iz leta 2013
(z bih) oziroma leta 2019 (s Srbijo), v katerih so opredeljeni pogoji za-
poslovanja državljanov teh dveh držav in postopki izdajanja delovnih
dovoljenj. Čeprav gre v tem primeru za zaposlovanje tujih državljanov
v slovenskih podjetjih, je ta podatek pomemben, saj je, kot bo predsta-
vljeno v nadaljevanju, Zahodni Balkan postal »bazen« delovne sile za
nekatera slovenska podjetja z namenom takojšnje napotitve delavcev v
druge države članice eu (prim. tudi Danaj idr. 2020).
Slovenski trg je razmeroma majhen in zato se mnogim lastnikom
podjetij oziranje po priložnostih čez mejo zdi samoumevno. Ne gre le
za višje dohodke oziroma dobičke, temveč tudi za izogibanje tveganjem
poslovanja na relativno majhnem slovenskem trgu in zatorej zagota-
vljanje preživetja podjetja (prim. tudi Furåker in Larsson 2020). Kot je
bilo že zapisano, je dobiček, ki ga slovenska podjetja lahko pričakujejo
ob opravljanju storitev na tujem trgu, (vsaj) do neke mere posledica slo-
venske ureditve, ki predpisuje, da delodajalci obvezne prispevke za so-
cialno varnost odvajajo od višine dohodka, ki bi ga delavec prejel za isto
delo v Sloveniji – ne glede na višino minimalne urne postavke v državi
napotovanja in drugih izplačil. V velikem deležu to dejansko pomeni,
da se obvezni prispevki plačujejo od minimalne plače. Ta ureditev je
pogosto tarča kritike domačih in tujih sindikalnih združenj, tujih de-
lodajalskih združenj, tudi povod za pritožbe na različne (mednarodne)
institucije. Tudi o tem nekoliko obširneje pišemo v nadaljevanju.
Naši viri v raziskavi navajajo, da je v Sloveniji problematičen nadzor
nad napotovanjem. Skozi razgovore z informanti se je ponavljalo pre-
pričanje, da so glavne pomanjkljivosti napotovanja v nadzoru izvajanja
zakonodaje, slednja pa je po njihovem mnenju praviloma ustrezna. Ko
je govora o napotovanju v Slovenijo, gre za delo delovnih inšpektorjev
– teh je relativno malo in mnogi sogovorniki menijo, da je ravno to dej-
stvo vir pomanjkljivega nadzora. Ko je govora o napotovanju iz Slove-
nije, pa se postavi vprašanje preverjanja in nadzora lastnikov podjetij,
ki svoje delavce napotujejo na delo v tujino. Podjetja, za katera je npr.
ugotovljeno, da kršijo (slovensko ali tujo) zakonodajo, svojih delavcev
69
