Page 91 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 91
Slovenski delodajalci in napotovanje 5.7
a 1 in nato ponovno vložiti vlogo za novo potrdilo a 1. Po mnenju naših
sogovornikov bi bilo dosti učinkoviteje, če bi delodajalec lahko predložil
le obvestilo o spremembi datuma napotitve.
Kot smo podrobneje razložili, obstaja razlika, ali je potrdilo a1 izdano
na podlagi člena 12 ali 13 Uredbe 883/2004. Če povzamemo, je pridobi-
tev potrdila a 1 na podlagi člena 13 (za podjetja, ki delo običajno opra-
vljajo v dveh ali več državah članicah) hitrejša in enostavnejša, izda se za
naslednjih 12 mesecev in velja v vseh državah članicah eu. To je prive-
dlo do velikega povečanja števila potrdil a 1, izdanih na podlagi člena 13
Uredbe 883/2004 – sploh po letu 2018, ko je v Sloveniji stopil v veljavo
z m i s, ki je zaostril pogoje za izdajo potrdila a 1 po členu 12 Uredbe
883/2004. Predpostaviti je mogoče, da je znaten del potrdil a 1 izdan
delodajalcem oziroma njihovim zaposlenim, ki do njega niso upravičeni.
To so potrdili tudi naši sogovorniki, ki pravijo, da se pod »monterji« (ti
so po zm is upravičeni do izdaje potrdila na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004) skriva velika množica »klasičnih« gradbenih delavcev.
»Kreativno« računovodstvo
Naši sogovorniki poročajo o primerih, ko skušajo nekateri delodajalci,
ki svoje delavce napotujejo v tujino, zaobiti zahteve glede minimalne
plače oziroma minimalne urne postavke države napotitve (pa tudi druge
predpise – npr. glede delovnega časa) s pomočjo »kreativnega« računo-
vodstva. Tako npr. z vodenjem dveh različnih plačilnih list izpolnjujejo
predpise države napotitve glede plačila za delo, pri čemer so podrob-
nosti v plačilnih listah, namenjene oblastem države zaposlitve, »popra-
vljene« tako, da je osnovna plača zmanjšana na minimum, povečajo pa
se (prikazani) različni dodatki k plači in povračila stroškov. Tovrstna
»optimizacija« pomeni, da je prikazana plača sicer enaka na obeh pla-
čilnih listah, stroški dela pa so cenejši, saj se v državi zaposlitve na ta
način plačajo nižji davki in prispevki za socialno varnost.
Izogibanje nadzoru
Včasih delodajalci ponarejajo evidence o delovnem času, da bi bile te
skladne z zakonodajo države gostiteljice. Na gradbiščih npr. ne prika-
žejo dejansko opravljenih nadur delavcev in tako na papirju izpolnjujejo
pravilo o maksimalnem delovnem času v ciljni državi. Eden od intervju-
vancev je delil izkušnjo podjetja, ki napotuje v tujino; ker podjetje deluje
v proizvodnem procesu, ki ga ni mogoče ustaviti, je inšpekcijski nad-
zor vedno napovedan vnaprej. Delodajalec za čas inšpekcijskega nad-
91
a 1 in nato ponovno vložiti vlogo za novo potrdilo a 1. Po mnenju naših
sogovornikov bi bilo dosti učinkoviteje, če bi delodajalec lahko predložil
le obvestilo o spremembi datuma napotitve.
Kot smo podrobneje razložili, obstaja razlika, ali je potrdilo a1 izdano
na podlagi člena 12 ali 13 Uredbe 883/2004. Če povzamemo, je pridobi-
tev potrdila a 1 na podlagi člena 13 (za podjetja, ki delo običajno opra-
vljajo v dveh ali več državah članicah) hitrejša in enostavnejša, izda se za
naslednjih 12 mesecev in velja v vseh državah članicah eu. To je prive-
dlo do velikega povečanja števila potrdil a 1, izdanih na podlagi člena 13
Uredbe 883/2004 – sploh po letu 2018, ko je v Sloveniji stopil v veljavo
z m i s, ki je zaostril pogoje za izdajo potrdila a 1 po členu 12 Uredbe
883/2004. Predpostaviti je mogoče, da je znaten del potrdil a 1 izdan
delodajalcem oziroma njihovim zaposlenim, ki do njega niso upravičeni.
To so potrdili tudi naši sogovorniki, ki pravijo, da se pod »monterji« (ti
so po zm is upravičeni do izdaje potrdila na podlagi člena 13 Uredbe
883/2004) skriva velika množica »klasičnih« gradbenih delavcev.
»Kreativno« računovodstvo
Naši sogovorniki poročajo o primerih, ko skušajo nekateri delodajalci,
ki svoje delavce napotujejo v tujino, zaobiti zahteve glede minimalne
plače oziroma minimalne urne postavke države napotitve (pa tudi druge
predpise – npr. glede delovnega časa) s pomočjo »kreativnega« računo-
vodstva. Tako npr. z vodenjem dveh različnih plačilnih list izpolnjujejo
predpise države napotitve glede plačila za delo, pri čemer so podrob-
nosti v plačilnih listah, namenjene oblastem države zaposlitve, »popra-
vljene« tako, da je osnovna plača zmanjšana na minimum, povečajo pa
se (prikazani) različni dodatki k plači in povračila stroškov. Tovrstna
»optimizacija« pomeni, da je prikazana plača sicer enaka na obeh pla-
čilnih listah, stroški dela pa so cenejši, saj se v državi zaposlitve na ta
način plačajo nižji davki in prispevki za socialno varnost.
Izogibanje nadzoru
Včasih delodajalci ponarejajo evidence o delovnem času, da bi bile te
skladne z zakonodajo države gostiteljice. Na gradbiščih npr. ne prika-
žejo dejansko opravljenih nadur delavcev in tako na papirju izpolnjujejo
pravilo o maksimalnem delovnem času v ciljni državi. Eden od intervju-
vancev je delil izkušnjo podjetja, ki napotuje v tujino; ker podjetje deluje
v proizvodnem procesu, ki ga ni mogoče ustaviti, je inšpekcijski nad-
zor vedno napovedan vnaprej. Delodajalec za čas inšpekcijskega nad-
91
