Page 90 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 90
5 Napotovanje v praksi
hodu meje – v nekaterih državah je obvezna (različno dolga) karantena,
v drugih testiranje, spet v nekaterih oboje itd. To seveda zaplete de-
lovni proces in lahko pomeni dodatno finančno breme. Ob napotova-
nju je zaradi pandemije treba priskrbeti dodatno dokumentacijo poleg
tiste »klasične«, kar pomeni, da se je poleg finančnega povečalo tudi ad-
ministrativno breme. Podjetja, ki napotujejo, morajo biti na tekočem z
ukrepi in s predpisi, povezanimi s pandemijo, in dnevno spremljati do-
gajanje, saj se lahko razmere zelo hitro spremenijo. Kot je omenil eden
od naših sogovornikov, to kot breme še posebej občutijo manjša podje-
tja, zato nekatera storitve v tujini ponujajo brez prijave lokalnim obla-
stem, torej »na črno«.
Spet drugi delodajalci pri prehodu meje niso zaznali težav – ob pre-
dložitvi ustreznih dokazil ali pogodb o opravljanju storitev nanje ome-
jitve potovanj, povezane s pandemijo, niso vplivale. Intervjuvanec iz
transportne panoge je omenil težavo, s katero se srečujejo vozniki – ker
so nastanitvene zmogljivosti v številnih evropskih državah zaprte, vo-
zniki tovornjakov ne morejo upoštevati predpisov o počitku (45-urni
tedenski čas počitka izven vozila).
Negativne prakse delodajalcev pri napotovanju
Po besedah enega od intervjuvancev iz javne institucije si večina delo-
dajalcev želi spoštovati zakone, a se jim zdi slovenska delovnopravna
zakonodaja zelo zapletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč spe-
cializiranih strokovnjakov ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje
napotovanja. Včasih je tudi to razlog za kršitve zakonodaje in do ve-
čine (manjših) kršitev pride nenamenoma. Spodaj popisane negativne
prakse delodajalcev ne sodijo v to kategorijo.
Uporaba in zloraba člena 13 Uredbe 883/2004 v vlogi za potrdilo a 1
Včasih narava opravljanja storitev zahteva relativno hitro izdajo potr-
dila a 1 – denimo še isti ali prihodnji dan od vloge. Po besedah naših
sogovornikov se nekateri delodajalci odločijo tvegati inšpekcijski nad-
zor in plačilo kazni (in torej obdržati posel) ter svoje delavce napotijo
na delo v drugo državo brez veljavne dokumentacije. Mnogi – v naši
raziskavi vsi – delodajalci menijo, da je treba poenostaviti birokratske
postopke za izdajo potrdila a 1. V praksi se nemalokrat zgodi, zlasti v
gradbenem sektorju, da so bila sicer potrdila a 1 izdana, vendar zaradi,
denimo, neugodnih vremenskih razmer napotitev ni bila izvedena. V ta-
kih primerih mora delodajalec vložiti zahtevo za razveljavitev potrdila
90
hodu meje – v nekaterih državah je obvezna (različno dolga) karantena,
v drugih testiranje, spet v nekaterih oboje itd. To seveda zaplete de-
lovni proces in lahko pomeni dodatno finančno breme. Ob napotova-
nju je zaradi pandemije treba priskrbeti dodatno dokumentacijo poleg
tiste »klasične«, kar pomeni, da se je poleg finančnega povečalo tudi ad-
ministrativno breme. Podjetja, ki napotujejo, morajo biti na tekočem z
ukrepi in s predpisi, povezanimi s pandemijo, in dnevno spremljati do-
gajanje, saj se lahko razmere zelo hitro spremenijo. Kot je omenil eden
od naših sogovornikov, to kot breme še posebej občutijo manjša podje-
tja, zato nekatera storitve v tujini ponujajo brez prijave lokalnim obla-
stem, torej »na črno«.
Spet drugi delodajalci pri prehodu meje niso zaznali težav – ob pre-
dložitvi ustreznih dokazil ali pogodb o opravljanju storitev nanje ome-
jitve potovanj, povezane s pandemijo, niso vplivale. Intervjuvanec iz
transportne panoge je omenil težavo, s katero se srečujejo vozniki – ker
so nastanitvene zmogljivosti v številnih evropskih državah zaprte, vo-
zniki tovornjakov ne morejo upoštevati predpisov o počitku (45-urni
tedenski čas počitka izven vozila).
Negativne prakse delodajalcev pri napotovanju
Po besedah enega od intervjuvancev iz javne institucije si večina delo-
dajalcev želi spoštovati zakone, a se jim zdi slovenska delovnopravna
zakonodaja zelo zapletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč spe-
cializiranih strokovnjakov ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje
napotovanja. Včasih je tudi to razlog za kršitve zakonodaje in do ve-
čine (manjših) kršitev pride nenamenoma. Spodaj popisane negativne
prakse delodajalcev ne sodijo v to kategorijo.
Uporaba in zloraba člena 13 Uredbe 883/2004 v vlogi za potrdilo a 1
Včasih narava opravljanja storitev zahteva relativno hitro izdajo potr-
dila a 1 – denimo še isti ali prihodnji dan od vloge. Po besedah naših
sogovornikov se nekateri delodajalci odločijo tvegati inšpekcijski nad-
zor in plačilo kazni (in torej obdržati posel) ter svoje delavce napotijo
na delo v drugo državo brez veljavne dokumentacije. Mnogi – v naši
raziskavi vsi – delodajalci menijo, da je treba poenostaviti birokratske
postopke za izdajo potrdila a 1. V praksi se nemalokrat zgodi, zlasti v
gradbenem sektorju, da so bila sicer potrdila a 1 izdana, vendar zaradi,
denimo, neugodnih vremenskih razmer napotitev ni bila izvedena. V ta-
kih primerih mora delodajalec vložiti zahtevo za razveljavitev potrdila
90
