Page 14 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 14
Helena Nemec Rudež
dra (skoraj 15 ) v primerjavi s celotnim gospodarstvom, kjer predstavlja
samo 10 zaposlenih; razlog za slednje je v tem, da v turizmu prevladu-
jejo majhna podjetja, ki imajo svoje vodstvene delavce. To prinaša dolo-
čene priložnosti za delo med vodstvenim kadrom v turistični dejavno-
sti. Med zaposlenimi v turizmu tradicionalno prevladujejo ženske, ki so
tudi manj plačane. Pred epidemijo je turizem zaposloval več kot polovico
žensk (54 ), veliko več kot nekatere druge dejavnosti, med zaposlenimi
pa je imel tudi visok delež mladih, višji kot ga ima v povprečju globalno
gospodarstvo (World Travel & Tourism Council, 2021). To vse postavlja
izzive razvoju človeškega kapitala v turizmu.
Razvoj turizma neprestano spreminja potrebe po delovni sili, epide-
mija pa je potrebe po novem znanju in spretnostih delovne sile še inten-
zivirala. Razvoj samoorganiziranih potovanj, ki jih je omogočil razvoj in-
terneta, in pa vsestranska digitalizacija družbe sta imela ključen vpliv na
spremembe delovne sile v turizmu, dejavnosti, ki je dolgo veljala za tra-
dicionalno storitveno dejavnost. Že pred pojavom epidemije so za delo v
turizmu med letoma 2007 in 2015 nastale nove potrebe, ki jih izpostavlja
Baum (2015, str. 206):
• oblikovanje spretnosti delovne sile in storitev na področju trženja
preko družbenih omrežij, zahteve po znanju jezikov in poznavanju
različnih kultur,
• usmerjanje v ustvarjanje bolj individualiziranih storitev v turizmu,
• zmanjševanje potreb po določenih delovnih področij, kot je delo v
klasičnih turističnih agencijah,
• vpeljevanje novih komunikacijskih strategij predvsem v zvezi z di-
gitalno tehnologijo, kamor uvrščamo tudi družbena omrežja,
• ustvarjanje spretnosti in delovnih mest, povezanih z novimi tehno-
logijami distribucije, in
• razvoj spretnostih, usmerjenih v trajnostno naravnano delo.
Že pred epidemijo so se v turizem vpeljevale digitalne rešitve in spre-
minjale turistični proizvod, s tem pa tudi zahteve dela v turizmu. Digi-
talizacija turizma je spreminjala strukturo delovne sile (oe c d, 2021b) in
prinesla po eni strani boljšo kakovost delovnih aktivnosti, večjo kreativ-
nost in raznolikost, po drugi pa zahtevo po bolj kvalificiranih zaposlenih
na področju digitalnih rešitev in zmanjšanje potrebe po določenih profi-
lih (Stryzhak idr., 2021). Turistična ponudba s tem sledi novim znanjem
v dejavnosti, se prilagaja intenzivni konkurenci in neprestanemu razvoju
novih digitalnih rešitev.
14
dra (skoraj 15 ) v primerjavi s celotnim gospodarstvom, kjer predstavlja
samo 10 zaposlenih; razlog za slednje je v tem, da v turizmu prevladu-
jejo majhna podjetja, ki imajo svoje vodstvene delavce. To prinaša dolo-
čene priložnosti za delo med vodstvenim kadrom v turistični dejavno-
sti. Med zaposlenimi v turizmu tradicionalno prevladujejo ženske, ki so
tudi manj plačane. Pred epidemijo je turizem zaposloval več kot polovico
žensk (54 ), veliko več kot nekatere druge dejavnosti, med zaposlenimi
pa je imel tudi visok delež mladih, višji kot ga ima v povprečju globalno
gospodarstvo (World Travel & Tourism Council, 2021). To vse postavlja
izzive razvoju človeškega kapitala v turizmu.
Razvoj turizma neprestano spreminja potrebe po delovni sili, epide-
mija pa je potrebe po novem znanju in spretnostih delovne sile še inten-
zivirala. Razvoj samoorganiziranih potovanj, ki jih je omogočil razvoj in-
terneta, in pa vsestranska digitalizacija družbe sta imela ključen vpliv na
spremembe delovne sile v turizmu, dejavnosti, ki je dolgo veljala za tra-
dicionalno storitveno dejavnost. Že pred pojavom epidemije so za delo v
turizmu med letoma 2007 in 2015 nastale nove potrebe, ki jih izpostavlja
Baum (2015, str. 206):
• oblikovanje spretnosti delovne sile in storitev na področju trženja
preko družbenih omrežij, zahteve po znanju jezikov in poznavanju
različnih kultur,
• usmerjanje v ustvarjanje bolj individualiziranih storitev v turizmu,
• zmanjševanje potreb po določenih delovnih področij, kot je delo v
klasičnih turističnih agencijah,
• vpeljevanje novih komunikacijskih strategij predvsem v zvezi z di-
gitalno tehnologijo, kamor uvrščamo tudi družbena omrežja,
• ustvarjanje spretnosti in delovnih mest, povezanih z novimi tehno-
logijami distribucije, in
• razvoj spretnostih, usmerjenih v trajnostno naravnano delo.
Že pred epidemijo so se v turizem vpeljevale digitalne rešitve in spre-
minjale turistični proizvod, s tem pa tudi zahteve dela v turizmu. Digi-
talizacija turizma je spreminjala strukturo delovne sile (oe c d, 2021b) in
prinesla po eni strani boljšo kakovost delovnih aktivnosti, večjo kreativ-
nost in raznolikost, po drugi pa zahtevo po bolj kvalificiranih zaposlenih
na področju digitalnih rešitev in zmanjšanje potrebe po določenih profi-
lih (Stryzhak idr., 2021). Turistična ponudba s tem sledi novim znanjem
v dejavnosti, se prilagaja intenzivni konkurenci in neprestanemu razvoju
novih digitalnih rešitev.
14
