Page 261 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 261
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
V prizadevanjih za slovenski kulturni in politični program so v ptujski
Narodni čitalnici že ob slovesni otvoritvi, ki je bila 5. septembra 1864, na
slavnostni program uvrstili tudi množično zborovsko petje. V pevskih toč-
kah so poleg domačih sodelovali pevci iz okoliških krajev, Slovenske Bistri-
ce, Frama in Maribora, skupaj 60 pevcev. Povabljeni zbori so se predstavili
v samostojnih točkah in v združenem zboru, kar je prireditvi dalo poseb-
no slovesen in narodni značaj. Čitalnica je za to priložnost pri tiskarni Jožef
Blaznik v Ljubljani natisnila tudi besedila skupnih zborovskih pesmi, in si-
cer Naprej zastava slave Davorina Jenka, Savico Gregorja Riharja, Budnico
Benjamina Ipavca, Slovensko deželo Janeza Miklošiča in Hej Slovani. V me-
stni cerkvi so ob tej priložnosti prvič peli slovensko mašo. Združeni zbor je
vodil učitelj, organist, zborovodja in skladatelj Janez Miklošič (brat slavista
Frana Miklošiča). Med povabljenimi visokimi gosti je bil tudi dr. Janez Blei-
weis.19 V naslednjih letih so bile v okviru čitalnice številne prireditve, pri
katerih je bil aktiven tudi društveni pevski zbor, ki je sodeloval pri bésedah
in dramskih igrah. Ivan Strelec je ob petindvajsetletnici društva zapisal, da
je čitalnica v lastni režiji ali v sodelovanju z društvi iz drugih krajev do leta
1889 priredila okrog 150 prireditev. Nekatere med njimi so bile dobrodelne,
druge spominske ob obletnicah in pomembnih dogodkih cesarske družine
in velikih Slovencev, številne pa tudi zabavnega značaja.20 Med najbolj za-
bavnimi so bili t. im. »Kostumovani venčki«, društveni večeri, kjer se ni ple-
salo, ampak sta čitalnični moški in mešani zbor prepevala različne pesmi.21
Strelec poroča, da je »za glasbeni del čitalničnih prireditev vzorno in re
dno skrbel krepki in navdušeni čitalnični zbor pod vodstvom dobrih vodij«
ter da »so petje začeli gojiti hitro po ustanovitvi čitalnice.«22 Zborovsko pet-
je je postalo intenzivnejše od leta 1880, ko je dr. Tomaž Romih, učitelj in re-
žiser društvenih predstav, skupaj s pevovodjem Antonom Weixlerjem (bil
je eden tistih, ki so sodelovali tudi z nemškimi društvi) uvedel redne vaje
pevskega zbora.23 Dr. Tomaž Romih je bil glasbeni zanesenjak, ki je uvi-
del vsestranski pomen čitalničnega petja in si prizadeval za kvaliteto izva-
janja. Leto 1883 je bilo za sestav prelomno. Že februarja je bila v ptujskem
19 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II 1/1, Načrt Besede 5. septembra 1864, Vabilo;
Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetle
tnice, 5–9.
20 Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetlet
nice, 17–8.
21 Ibid.
22 Ibid., 19.
23 Ibid.
259
V prizadevanjih za slovenski kulturni in politični program so v ptujski
Narodni čitalnici že ob slovesni otvoritvi, ki je bila 5. septembra 1864, na
slavnostni program uvrstili tudi množično zborovsko petje. V pevskih toč-
kah so poleg domačih sodelovali pevci iz okoliških krajev, Slovenske Bistri-
ce, Frama in Maribora, skupaj 60 pevcev. Povabljeni zbori so se predstavili
v samostojnih točkah in v združenem zboru, kar je prireditvi dalo poseb-
no slovesen in narodni značaj. Čitalnica je za to priložnost pri tiskarni Jožef
Blaznik v Ljubljani natisnila tudi besedila skupnih zborovskih pesmi, in si-
cer Naprej zastava slave Davorina Jenka, Savico Gregorja Riharja, Budnico
Benjamina Ipavca, Slovensko deželo Janeza Miklošiča in Hej Slovani. V me-
stni cerkvi so ob tej priložnosti prvič peli slovensko mašo. Združeni zbor je
vodil učitelj, organist, zborovodja in skladatelj Janez Miklošič (brat slavista
Frana Miklošiča). Med povabljenimi visokimi gosti je bil tudi dr. Janez Blei-
weis.19 V naslednjih letih so bile v okviru čitalnice številne prireditve, pri
katerih je bil aktiven tudi društveni pevski zbor, ki je sodeloval pri bésedah
in dramskih igrah. Ivan Strelec je ob petindvajsetletnici društva zapisal, da
je čitalnica v lastni režiji ali v sodelovanju z društvi iz drugih krajev do leta
1889 priredila okrog 150 prireditev. Nekatere med njimi so bile dobrodelne,
druge spominske ob obletnicah in pomembnih dogodkih cesarske družine
in velikih Slovencev, številne pa tudi zabavnega značaja.20 Med najbolj za-
bavnimi so bili t. im. »Kostumovani venčki«, društveni večeri, kjer se ni ple-
salo, ampak sta čitalnični moški in mešani zbor prepevala različne pesmi.21
Strelec poroča, da je »za glasbeni del čitalničnih prireditev vzorno in re
dno skrbel krepki in navdušeni čitalnični zbor pod vodstvom dobrih vodij«
ter da »so petje začeli gojiti hitro po ustanovitvi čitalnice.«22 Zborovsko pet-
je je postalo intenzivnejše od leta 1880, ko je dr. Tomaž Romih, učitelj in re-
žiser društvenih predstav, skupaj s pevovodjem Antonom Weixlerjem (bil
je eden tistih, ki so sodelovali tudi z nemškimi društvi) uvedel redne vaje
pevskega zbora.23 Dr. Tomaž Romih je bil glasbeni zanesenjak, ki je uvi-
del vsestranski pomen čitalničnega petja in si prizadeval za kvaliteto izva-
janja. Leto 1883 je bilo za sestav prelomno. Že februarja je bila v ptujskem
19 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II 1/1, Načrt Besede 5. septembra 1864, Vabilo;
Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetle
tnice, 5–9.
20 Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetlet
nice, 17–8.
21 Ibid.
22 Ibid., 19.
23 Ibid.
259
