Page 283 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 283
delovanje slovenskih, italijanskih in avstr ijsko-nemških društev v trstu v 19. stoletju
ch (1867–1944), Carlo Luzzato, Cesare Cavalieri, Antonio Rupnik,42 Adelchi
Cremaschi idr., v orkestrih pa so občasno in po potrebi sodelovali profesio-
nalni glasbeniki. Muzicirali so tudi v Vili Murat, kjer je med letoma 1816
in 1820 živela Elisa Baciocchi, Napoleonova sestra. V obdobju svoje tržaške
rezidence je Elisa Baciocchi prirejala številne sprejeme, na katere je vabila
umetnike, glasbenike, intelektualce, trgovce in plemiče.43 Leta 1816 je v Trst
pripotoval in tu ostal med 30. avgustom in 16. oktobrom Niccolò Paganini,
kot prijatelj in gost trgovca iz Genove Agostina Samenga (1771–c. 1837), ki
se je ob koncu 18. stoletja preselil v Trst.44 V tem svojem tržaškem obdob-
ju se je Paganini verjetno bolj ali manj tajno družil z Eliso Baciocchi, ki jo
je poznal (in s katero ga je verjetno vezalo nežno prijateljstvo) že od njene-
ga obdobja v mestu Lucca. Ker pa je Paganini iz Trsta odpotoval na Dunaj,
sta se diskretno družila, da ne bi vzbudila neprijetne pozornosti avstrijskih
oblasti.
Seznam tržaških italijansko govorečih društev je zelo bogat, a nerazi-
skan. Med temi društvi je bila glasbeno najbolj poznana in dejavna Società
filarmonico-drammatica, ustanovljena 22. novembra 1829, ki je delovala do
leta 1925.45
Prispevek želimo skleniti z opisom dveh dogodkov, iz katerih je raz-
vidno, da je bila glasba tudi v italijanskih krogih namenjena utrjevanju in
potrjevanju lastne narodne zavesti, predvsem pa uveljavljanju iredentisti-
čnih načel.
Med letoma 1859 in 1903 so v Gledališčih Mauroner in Rossetti večkrat
uprizorili Verdijevo opero Ernani (vemo, da je Verdi pomenil za italijanske
pripadnike veliko, saj je že njegov priimek akronim za Vittorio Emanuele
Re D’Italia – Vittorio Emanuele Kralj Italije). Poleg tega so nekatere arije in
zbori postali simbol upora proti avstro-ogrski monarhiji: med temi tudi »Si
42 O Rupniku imamo zelo malo podatkov, o njegovem poustvarjalnem delu je mogo-
če dobiti nekaj več podatkov v članku o opereti v Trstu: Antoni, »Trst (in Gorica) v
blesteči luči trojezičnih operet«, 523.
43 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 29–33; Alessia Rosolen, Elisa Bonapar
te, la storia sconosciuta della Trieste francese (Trieste: APS comunicazioni editore,
2017), 69.
44 Margherita Canale, »Influenze classiche nella musica strumentale da camera a Tri-
este tra Settecento e Ottocento«, v Itinerari del classicismo musicale, Trieste e la Mi
tteleuropa, ur. Ivano Cavallini (Lucca: Libreria Musicale Italiana Editrice, 1992),
105–22; Rosolen, Elisa Bonaparte, 70.
45 Ob 50. obletnici je Francesco Hermet v anonimni obliki pripravil svoje spomine na
Società filarmonico-drammatica in tako zapustil bogat zapis o delovanju in članih, ki
so sodelovali s Società. Hermetovi spomini so izšli ob 55. obletnici.
281
ch (1867–1944), Carlo Luzzato, Cesare Cavalieri, Antonio Rupnik,42 Adelchi
Cremaschi idr., v orkestrih pa so občasno in po potrebi sodelovali profesio-
nalni glasbeniki. Muzicirali so tudi v Vili Murat, kjer je med letoma 1816
in 1820 živela Elisa Baciocchi, Napoleonova sestra. V obdobju svoje tržaške
rezidence je Elisa Baciocchi prirejala številne sprejeme, na katere je vabila
umetnike, glasbenike, intelektualce, trgovce in plemiče.43 Leta 1816 je v Trst
pripotoval in tu ostal med 30. avgustom in 16. oktobrom Niccolò Paganini,
kot prijatelj in gost trgovca iz Genove Agostina Samenga (1771–c. 1837), ki
se je ob koncu 18. stoletja preselil v Trst.44 V tem svojem tržaškem obdob-
ju se je Paganini verjetno bolj ali manj tajno družil z Eliso Baciocchi, ki jo
je poznal (in s katero ga je verjetno vezalo nežno prijateljstvo) že od njene-
ga obdobja v mestu Lucca. Ker pa je Paganini iz Trsta odpotoval na Dunaj,
sta se diskretno družila, da ne bi vzbudila neprijetne pozornosti avstrijskih
oblasti.
Seznam tržaških italijansko govorečih društev je zelo bogat, a nerazi-
skan. Med temi društvi je bila glasbeno najbolj poznana in dejavna Società
filarmonico-drammatica, ustanovljena 22. novembra 1829, ki je delovala do
leta 1925.45
Prispevek želimo skleniti z opisom dveh dogodkov, iz katerih je raz-
vidno, da je bila glasba tudi v italijanskih krogih namenjena utrjevanju in
potrjevanju lastne narodne zavesti, predvsem pa uveljavljanju iredentisti-
čnih načel.
Med letoma 1859 in 1903 so v Gledališčih Mauroner in Rossetti večkrat
uprizorili Verdijevo opero Ernani (vemo, da je Verdi pomenil za italijanske
pripadnike veliko, saj je že njegov priimek akronim za Vittorio Emanuele
Re D’Italia – Vittorio Emanuele Kralj Italije). Poleg tega so nekatere arije in
zbori postali simbol upora proti avstro-ogrski monarhiji: med temi tudi »Si
42 O Rupniku imamo zelo malo podatkov, o njegovem poustvarjalnem delu je mogo-
če dobiti nekaj več podatkov v članku o opereti v Trstu: Antoni, »Trst (in Gorica) v
blesteči luči trojezičnih operet«, 523.
43 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 29–33; Alessia Rosolen, Elisa Bonapar
te, la storia sconosciuta della Trieste francese (Trieste: APS comunicazioni editore,
2017), 69.
44 Margherita Canale, »Influenze classiche nella musica strumentale da camera a Tri-
este tra Settecento e Ottocento«, v Itinerari del classicismo musicale, Trieste e la Mi
tteleuropa, ur. Ivano Cavallini (Lucca: Libreria Musicale Italiana Editrice, 1992),
105–22; Rosolen, Elisa Bonaparte, 70.
45 Ob 50. obletnici je Francesco Hermet v anonimni obliki pripravil svoje spomine na
Società filarmonico-drammatica in tako zapustil bogat zapis o delovanju in članih, ki
so sodelovali s Società. Hermetovi spomini so izšli ob 55. obletnici.
281
