Page 281 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 281
delovanje slovenskih, italijanskih in avstr ijsko-nemških društev v trstu v 19. stoletju
Leta 1869 je imela več kot polovica čitalnic sedež na Primorskem. Ime-
le so predvsem kulturnodruštvene namene, medtem ko so imeli tabori po-
litične cilje. Tabori so bili veliki ljudski prazniki, odmori med posameznimi
govorniki so bili največkrat efektno organizirani, saj so ob drugih točkah
nastopali zbori ali godbe. Ob koncu slavja se ljudje niso razhajali in so po-
gosto peli, godbe so igrale in včasih je bil tudi ples. Vsak tabor je imel eno
ali več glasbenih točk, zborovskih, godbeniških in tamburaških.
Prvi primorski tabor je bil v Šempasu 18. oktobra 1868. Udeležilo se ga
je kakih 200 Tržačanov; na Tržaškem so namreč tamkajšnji voditelji poz-
vali k prisotnosti. Franc Cegnar je npr. na otvoritvi čitalnice v Barkovljah
pozval prisotne, da »bodo dokazali, da so vredni svobode ter da se hočejo ze
diniti in braniti svojo narodnost in svoje pravice«.33
Tržaški Slovenci so bili prisotni na različnih taborih: Boljunčani in Ba-
zovci so bili gotovo 9. maja 1869 na taboru na Kalcu.34 Tudi Slovenski narod
(20. maja 1869) je poročal o tržaški udeležbi in omenjal, da so imeli na klo-
buke pripet napis »Tr. Primorci«. Ravno tako so bili številni na taboru v Se-
žani. 35
Obdobje taborov pomeni na Tržaškem in Goriškem predvsem razšir-
janje nacionalne zavesti, na podlagi katere se lahko kulturno-umetniška-
-glasbena dejavnost razmahne vse do prvih desetletij novega stoletja. Po
prvi zagnanosti, ki je sledila revolucionarnemu letu prebujenja narodov, so
politične spremembe zavirale uspešno čitalniško delovanje.
Konec 80. let sta se slovenska oz. slovanska prisotnost in delovanje v
mestu bistveno okrepila, tako gospodarsko kot kulturno.36 Začela so se po-
javljati kulturna društva, zbori so se ustanavljali tudi kot samostojna tele-
sa, sledile so godbe in tamburaške skupine.37 Med letoma 1860 do prve sve-
33 Samo Pahor, »Nastanek in vzpon kmečkih čitalnic v tržaški okolici«, Jadranski kole
dar 1968 (1968): 123–30.
34 Ivo Jelerčič, Pevsko izročilo Primorske (Trst: ZTT, 1980).
35 Za podrobnejši pregled glasbenega delovanja taborov glej Luisa Antoni, »Tabori na
Primorskem«, Academia, https://www.academia.edu/42913345/Tabori_na_Primor-
skem.
36 Leta 1901 in 1905 sta bili ustanovljeni Ljubljanska banka, na osnovi kapitala praške
Žyvnostenske banke, in Jadranska banka s hrvaškim kapitalom. Milan Pahor, Slo
vensko denarništvo v Trstu (Trst: ZTT, 1989), in Marina Cattaruzza, »Sloveni e itali-
ani a Trieste: la formazione dell’identità nazionale«, Clio. Rivista trimestrale di studi
storici 25, št. 1 (1989): 27–58.
37 Seznam in opis slovenskih društev je objavljen v različnih člankih: Lejla Sancin-
-Reharjeva, »Slovenske organizacije«, v Prosvetni zbornik 1868–1968 (Trst: Slovenska
prosvetna zveza, 1970), 249–323; Nadja Kriščak, »Slovenska pesem je večna«, v Pros
vetni zbornik 1868–1968 (Trst: Slovenska prosvetna zveza, 1970), 32–51; že omenje-
279
Leta 1869 je imela več kot polovica čitalnic sedež na Primorskem. Ime-
le so predvsem kulturnodruštvene namene, medtem ko so imeli tabori po-
litične cilje. Tabori so bili veliki ljudski prazniki, odmori med posameznimi
govorniki so bili največkrat efektno organizirani, saj so ob drugih točkah
nastopali zbori ali godbe. Ob koncu slavja se ljudje niso razhajali in so po-
gosto peli, godbe so igrale in včasih je bil tudi ples. Vsak tabor je imel eno
ali več glasbenih točk, zborovskih, godbeniških in tamburaških.
Prvi primorski tabor je bil v Šempasu 18. oktobra 1868. Udeležilo se ga
je kakih 200 Tržačanov; na Tržaškem so namreč tamkajšnji voditelji poz-
vali k prisotnosti. Franc Cegnar je npr. na otvoritvi čitalnice v Barkovljah
pozval prisotne, da »bodo dokazali, da so vredni svobode ter da se hočejo ze
diniti in braniti svojo narodnost in svoje pravice«.33
Tržaški Slovenci so bili prisotni na različnih taborih: Boljunčani in Ba-
zovci so bili gotovo 9. maja 1869 na taboru na Kalcu.34 Tudi Slovenski narod
(20. maja 1869) je poročal o tržaški udeležbi in omenjal, da so imeli na klo-
buke pripet napis »Tr. Primorci«. Ravno tako so bili številni na taboru v Se-
žani. 35
Obdobje taborov pomeni na Tržaškem in Goriškem predvsem razšir-
janje nacionalne zavesti, na podlagi katere se lahko kulturno-umetniška-
-glasbena dejavnost razmahne vse do prvih desetletij novega stoletja. Po
prvi zagnanosti, ki je sledila revolucionarnemu letu prebujenja narodov, so
politične spremembe zavirale uspešno čitalniško delovanje.
Konec 80. let sta se slovenska oz. slovanska prisotnost in delovanje v
mestu bistveno okrepila, tako gospodarsko kot kulturno.36 Začela so se po-
javljati kulturna društva, zbori so se ustanavljali tudi kot samostojna tele-
sa, sledile so godbe in tamburaške skupine.37 Med letoma 1860 do prve sve-
33 Samo Pahor, »Nastanek in vzpon kmečkih čitalnic v tržaški okolici«, Jadranski kole
dar 1968 (1968): 123–30.
34 Ivo Jelerčič, Pevsko izročilo Primorske (Trst: ZTT, 1980).
35 Za podrobnejši pregled glasbenega delovanja taborov glej Luisa Antoni, »Tabori na
Primorskem«, Academia, https://www.academia.edu/42913345/Tabori_na_Primor-
skem.
36 Leta 1901 in 1905 sta bili ustanovljeni Ljubljanska banka, na osnovi kapitala praške
Žyvnostenske banke, in Jadranska banka s hrvaškim kapitalom. Milan Pahor, Slo
vensko denarništvo v Trstu (Trst: ZTT, 1989), in Marina Cattaruzza, »Sloveni e itali-
ani a Trieste: la formazione dell’identità nazionale«, Clio. Rivista trimestrale di studi
storici 25, št. 1 (1989): 27–58.
37 Seznam in opis slovenskih društev je objavljen v različnih člankih: Lejla Sancin-
-Reharjeva, »Slovenske organizacije«, v Prosvetni zbornik 1868–1968 (Trst: Slovenska
prosvetna zveza, 1970), 249–323; Nadja Kriščak, »Slovenska pesem je večna«, v Pros
vetni zbornik 1868–1968 (Trst: Slovenska prosvetna zveza, 1970), 32–51; že omenje-
279
