Page 284 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 284
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
ridesti il Leon di Castiglia« iz opere Ernani, ki je bil pravi klic k uporu, k
vstaji. Nazadnje, 26. maja 1903, so preplavili gledališče s tisočerimi tribarv-
nimi lističi (zelena, bela, rdeča, to so barve italijanske zastave). Po tem pod-
vigu je bila opera v Trstu trajno prepovedana.46
Tako kot so to delali slovanski krogi, so tudi italijanski krogi imeli sti-
ke s sorodnimi društvi v Istri (ne nazadnje ne gre pozabiti, da je leta 1903
Glasbeni licej – predhodnik današnjega konservatorija – dobil ime po Giu-
seppeju Tartiniju, da bi s to potezo potrdili in utrdili italijanskost Trsta).
Osemindvajsetega junija 1885 je eno od društev, ki je delovalo v Trstu, tj.
Corale degli allievi Sinico (Zborovsko združenje učencev Sinica), organizi-
ralo koncert v Izoli (mestu, ki je danes del Slovenije). Ta koncert se je s po-
močjo drugih društev spremenil v impozanten shod za utrditev in prepri-
čano potrditev italijanskega čutenja: zapeli so (z občinstvom vred) Verdijev
Va’ pensiero, Garibaldijevo, Mamelijevo himno in še druge podobne. Dan
po tem shodu so avstrijske oblasti aretirale predsednika društva Giuseppe-
ja Bratosa in njegove kolege ter društvo tri dni zatem razpustile.47
Kot je bilo v teh letih že večkrat izpostavljeno, dejansko glasbeno do-
gajanje v Trstu v 19. in 20. stoletju čaka še na poglobljene raziskave. S to že-
limo narediti prve korake v tej smeri in prav prihodnje nam bodo lahko
razkrile pravo sliko vrvenja in živahnega kulturnega in glasbenega življe-
nja v mestu, ki je bilo do leta 1918 najpomembnejše (in edino) avstro-ogr-
sko pristanišče.
Bibliografija
Literatura
Antoni, Luisa. »Tabori na Primorskem«. Academia. https://www.academia.
edu/42913345/Tabori_na_Primorskem.
Antoni, Luisa. »Trieste (e Gorizia) nella rutilante luce delle ope-
rette trilingui«. Academia. https://www.academia.edu/45530065/
Trieste_e_Gorizia_nella_rutilante_luce_delle_operette_trilingui.
Antoni, Luisa. »Trst (in Gorica) v blesteči luči trojezičnih operet«. V Opere
ta med obema svetovnima vojnama, urednik Jernej Weiss, 513–28. Ko-
per, Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljubljana, 2021.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.513-528.
46 Maserati, »Simbolismo e rituale nell’irredentismo adriatico«, 147.
47 Ibid., 149.
282
ridesti il Leon di Castiglia« iz opere Ernani, ki je bil pravi klic k uporu, k
vstaji. Nazadnje, 26. maja 1903, so preplavili gledališče s tisočerimi tribarv-
nimi lističi (zelena, bela, rdeča, to so barve italijanske zastave). Po tem pod-
vigu je bila opera v Trstu trajno prepovedana.46
Tako kot so to delali slovanski krogi, so tudi italijanski krogi imeli sti-
ke s sorodnimi društvi v Istri (ne nazadnje ne gre pozabiti, da je leta 1903
Glasbeni licej – predhodnik današnjega konservatorija – dobil ime po Giu-
seppeju Tartiniju, da bi s to potezo potrdili in utrdili italijanskost Trsta).
Osemindvajsetega junija 1885 je eno od društev, ki je delovalo v Trstu, tj.
Corale degli allievi Sinico (Zborovsko združenje učencev Sinica), organizi-
ralo koncert v Izoli (mestu, ki je danes del Slovenije). Ta koncert se je s po-
močjo drugih društev spremenil v impozanten shod za utrditev in prepri-
čano potrditev italijanskega čutenja: zapeli so (z občinstvom vred) Verdijev
Va’ pensiero, Garibaldijevo, Mamelijevo himno in še druge podobne. Dan
po tem shodu so avstrijske oblasti aretirale predsednika društva Giuseppe-
ja Bratosa in njegove kolege ter društvo tri dni zatem razpustile.47
Kot je bilo v teh letih že večkrat izpostavljeno, dejansko glasbeno do-
gajanje v Trstu v 19. in 20. stoletju čaka še na poglobljene raziskave. S to že-
limo narediti prve korake v tej smeri in prav prihodnje nam bodo lahko
razkrile pravo sliko vrvenja in živahnega kulturnega in glasbenega življe-
nja v mestu, ki je bilo do leta 1918 najpomembnejše (in edino) avstro-ogr-
sko pristanišče.
Bibliografija
Literatura
Antoni, Luisa. »Tabori na Primorskem«. Academia. https://www.academia.
edu/42913345/Tabori_na_Primorskem.
Antoni, Luisa. »Trieste (e Gorizia) nella rutilante luce delle ope-
rette trilingui«. Academia. https://www.academia.edu/45530065/
Trieste_e_Gorizia_nella_rutilante_luce_delle_operette_trilingui.
Antoni, Luisa. »Trst (in Gorica) v blesteči luči trojezičnih operet«. V Opere
ta med obema svetovnima vojnama, urednik Jernej Weiss, 513–28. Ko-
per, Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljubljana, 2021.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.513-528.
46 Maserati, »Simbolismo e rituale nell’irredentismo adriatico«, 147.
47 Ibid., 149.
282
