Page 282 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 282
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
tovne vojne so Slovenci na Tržaškem ustanovili približno 350 društev.38 Na
začetku novega stoletja so nastajale najpomembnejše kulturne ustanove in
zgradbe, in sicer Narodni dom, Dramatično društvo in Glasbena matica.
Vse to pa je nedvomno sad taborniške in čitalniške setve, vendar so kultur-
no in glasbeno vrvenje Slovencev in Slovanov v Trstu zatirala, predvsem po
prvi svetovni vojni, nacionalna trenja, ki so se že v zgodnjih 20. letih 20. sto-
letja izrodila v uničujoči fašistični teror.
Povojno zgodovinopisje v italijanščini je klišejsko označilo mesto Trst
kot trgovsko mesto, ki se ni zanimalo za nič drugega kot dobiček. V osem-
desetih letih prejšnjega stoletja pa so podrobnejše raziskave izpodbile take
poglede in ponudile bolj širokokotno stališče, ki je raziskalo tudi kultur-
ne, gledališke in glasbene potrebe novih priseljencev. Kot pravilno opozar-
ja Antonio Trampus, je
prva generacija priseljenih trgovcev […] v Trst prišla intelektual
no že formirana in iz svojih izvornih krajev s sabo prinesla ne samo
energijo in ambicijo, ampak tudi ideje in kulturo.39
Posebno zanimiva in zelo malo raziskana so redna ljubiteljska glas-
bena srečanja, ki so se dogajala v zasebnih domovih premožnejših mešča-
nov, npr. družin Brunner, Pollitzer,40 Veneziani, Morway, Ralli, Nazor, Hu-
mmel, Bazzoni, Glanzmann, Oblaser, Revoltella, Hosak, Pitteri, Caccia,
Parisi, Grablovitz, Weiselberg41 itd. Viri navajajo, da so ljubiteljske dru-
žinske orkestre, ki so se srečevali na teh domovih, vodili Aurelio Donci-
ni Sturman, Le associazioni e i giornali sloveni; Boris Kuret in Salvator Žitko, Zasta
va, sveta bodi ti nam vez. Društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno
vojno (Devin, NŠK in Pokrajinski muzej, 1997); in še Jelerčič, Pevsko izročilo Primor
ske.
38 Aleksej Kalc, »Forme organizzative degli sloveni a Trieste nel periodo della loro
ascesa sociale e nazionale«, v Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju / L’espres
sione artistica e la questione nazionale, ur. Aleksander Rojc (Trst: Glasbena matica
Trst, 2014), 41–66.
39 Antonio Trampus, »Gli interessi teatrali e musicali di F. E. J. Baraux e la cultura trie-
stina tra Sette e Ottocento«, v La Civica Cappella di San Giusto, 450 anni di musica a
Trieste 1538–1988, ur. Fulvio Salimbeni (Trst: Comitato Cappella Civica, 1989), 202.
40 O srečanjih pri Pollitzerjevih poroča Federica Vetta v svojem članku: »Mecenatismo
e associazionismo a Trieste«, v Progetto Vienna-Trieste: itinerari culturali a confron
to, ur. Marisa Pallini (Trieste: Associazione Italia-Austria, 1991), 89–101.
41 Življenje v Weiselbergovi hiši je opisala Fausta Cialente v svoji knjigi Štiri dekleta
Weiselberg (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978); tudi Crise posveča Weisel-
bergu celo poglavje. Stefano Crise, La divina ispirazione, l’educazione musicale del
popolo nella Trieste asburgica (Varese: Zecchini editore, 2006), 69–71.
280
tovne vojne so Slovenci na Tržaškem ustanovili približno 350 društev.38 Na
začetku novega stoletja so nastajale najpomembnejše kulturne ustanove in
zgradbe, in sicer Narodni dom, Dramatično društvo in Glasbena matica.
Vse to pa je nedvomno sad taborniške in čitalniške setve, vendar so kultur-
no in glasbeno vrvenje Slovencev in Slovanov v Trstu zatirala, predvsem po
prvi svetovni vojni, nacionalna trenja, ki so se že v zgodnjih 20. letih 20. sto-
letja izrodila v uničujoči fašistični teror.
Povojno zgodovinopisje v italijanščini je klišejsko označilo mesto Trst
kot trgovsko mesto, ki se ni zanimalo za nič drugega kot dobiček. V osem-
desetih letih prejšnjega stoletja pa so podrobnejše raziskave izpodbile take
poglede in ponudile bolj širokokotno stališče, ki je raziskalo tudi kultur-
ne, gledališke in glasbene potrebe novih priseljencev. Kot pravilno opozar-
ja Antonio Trampus, je
prva generacija priseljenih trgovcev […] v Trst prišla intelektual
no že formirana in iz svojih izvornih krajev s sabo prinesla ne samo
energijo in ambicijo, ampak tudi ideje in kulturo.39
Posebno zanimiva in zelo malo raziskana so redna ljubiteljska glas-
bena srečanja, ki so se dogajala v zasebnih domovih premožnejših mešča-
nov, npr. družin Brunner, Pollitzer,40 Veneziani, Morway, Ralli, Nazor, Hu-
mmel, Bazzoni, Glanzmann, Oblaser, Revoltella, Hosak, Pitteri, Caccia,
Parisi, Grablovitz, Weiselberg41 itd. Viri navajajo, da so ljubiteljske dru-
žinske orkestre, ki so se srečevali na teh domovih, vodili Aurelio Donci-
ni Sturman, Le associazioni e i giornali sloveni; Boris Kuret in Salvator Žitko, Zasta
va, sveta bodi ti nam vez. Društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred prvo svetovno
vojno (Devin, NŠK in Pokrajinski muzej, 1997); in še Jelerčič, Pevsko izročilo Primor
ske.
38 Aleksej Kalc, »Forme organizzative degli sloveni a Trieste nel periodo della loro
ascesa sociale e nazionale«, v Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju / L’espres
sione artistica e la questione nazionale, ur. Aleksander Rojc (Trst: Glasbena matica
Trst, 2014), 41–66.
39 Antonio Trampus, »Gli interessi teatrali e musicali di F. E. J. Baraux e la cultura trie-
stina tra Sette e Ottocento«, v La Civica Cappella di San Giusto, 450 anni di musica a
Trieste 1538–1988, ur. Fulvio Salimbeni (Trst: Comitato Cappella Civica, 1989), 202.
40 O srečanjih pri Pollitzerjevih poroča Federica Vetta v svojem članku: »Mecenatismo
e associazionismo a Trieste«, v Progetto Vienna-Trieste: itinerari culturali a confron
to, ur. Marisa Pallini (Trieste: Associazione Italia-Austria, 1991), 89–101.
41 Življenje v Weiselbergovi hiši je opisala Fausta Cialente v svoji knjigi Štiri dekleta
Weiselberg (Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978); tudi Crise posveča Weisel-
bergu celo poglavje. Stefano Crise, La divina ispirazione, l’educazione musicale del
popolo nella Trieste asburgica (Varese: Zecchini editore, 2006), 69–71.
280
