Page 278 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 278
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
1897). Pri ustanovitvi moškega zbora je sodeloval Theodor (Teodoro) Smi-
tt(h)er in ga dve leti tudi vodil.18 Konec maja 1889 je zbor sestavljalo 130 čla-
nov (47 sopranov, 31 altov, 19 tenorjev in 33 basov), ki so bili narodnostno
mešani (pet odstotkov je bilo italijanskega jezika in kulture, preostalo pa
Nemci, Avstrijci in Slovani).19
Tržaško društvo Schillerverein je večkrat sodelovalo s Slovenci, saj be-
ležimo leta 1864 gostovanje moškega zbora iz Ljubljane,20 veliki dobrodelni
koncert, na katerem je z izvedbo Beethovnove Fantazije za klavir in orke-
ster sodeloval ljubljanski pianist Josef Zöhrer,21 in sodelovanje s tolminsko
primadono Gabrielo Mrak.22
Med drugimi aktivnimi nemškimi društvi v Trstu gre omeniti še eli-
tno društvo Freundschaftsbund, ki so ga ustanovili januarja 1851, in Turn
verein Eintracht, ustanovljeno leta 1864.23 Z nemškim društvom Eintracht je
sodeloval tudi Anton Hajdrih, ki se je leta 1873 preselil v Trst, kjer je sodelo-
val tudi s Slovensko čitalnico. Pri obeh je prirejal pevske večere in koncerte.
Po razpadu avstro-ogrskega cesarstva so vsa ta društva nehala delovati.
Slovanski del Trsta je, predvsem po letu 1848, doživel pravi razcvet.
Oktobra 1848 se je pojavilo Slavjansko društvo, ki je pred dokončno ura-
18 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 150; Crise, Un silenzio cantato, 24. O
Smitt(h)erju vemo zelo malo. V revijah L’Italia musicale in L’artista piše, da so v Za-
dru z dobrim uspehom izvajali njegovo opero Giovanna di Napoli. Anon., »Notizie«,
L’Italia musicale, št. 10 (2. marec 1850): 39; Anon., »Zara«, L’artista, št. 17 (25. februar
1850), 63. Izvedba Smitterjeve opere v Zadru potrjuje, da so bile vezi italijansko go-
vorečih krogov z istrskimi in dalmatinskimi mesti utrjene. V tržaškem Gledališkem
muzeju Schmidl hranijo podatek, da je bil Smitter, po rodu iz nemških dežel, akti-
ven kot pevec in tudi kot dirigent in da je nenadoma umrl leta 1871.
19 Na podlagi dokumentov, ki jih hrani tržaški Gledališki muzej Schmidl, je podatke
zbral in strnil Stefano Crise v Un silenzio cantato, 28.
20 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 150–1.
21 Ibid., 158. Prim. Jernej Weiss, »Musical performance activities of Josef Zöhrer at the
Ljubljana Philharmonic Society«, De Musica Disserenda 18, št. 1–2 (2022): 167–95,
https://doi.org/10.3986/dmd18.1-2.04.
22 Marta Filli, »Tolminski ustvarjalci in poustvarjalci prejšnjega časa«, Primorska sre
čanja: revija za družboslovje in kulturo 19, št. 172 (1995): 584–8. Nekaj več podatkov
o gostovanju Mrakove v Trstu je možno dobiti v esejih: Luisa Antoni, »Trst (in Gori-
ca) v blesteči luči trojezičnih operet«, v Opereta med obema svetovnima vojnama, ur.
Jernej Weiss (Koper, Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljublja-
na, 2021), 522, https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.513-528; in Luisa Antoni,
»Trieste (e Gorizia) nella rutilante luce delle operette trilingui«, Academia, https://
www.academia.edu/45530065/Trieste_e_Gorizia_nella_rutilante_luce_delle_ope-
rette_trilingui, 7–8.
23 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 44; Rieder, »Cosmopoliti sull’Adriatico«,
131–2; Riemann, Die Deutschen in Triest, 261.
276
1897). Pri ustanovitvi moškega zbora je sodeloval Theodor (Teodoro) Smi-
tt(h)er in ga dve leti tudi vodil.18 Konec maja 1889 je zbor sestavljalo 130 čla-
nov (47 sopranov, 31 altov, 19 tenorjev in 33 basov), ki so bili narodnostno
mešani (pet odstotkov je bilo italijanskega jezika in kulture, preostalo pa
Nemci, Avstrijci in Slovani).19
Tržaško društvo Schillerverein je večkrat sodelovalo s Slovenci, saj be-
ležimo leta 1864 gostovanje moškega zbora iz Ljubljane,20 veliki dobrodelni
koncert, na katerem je z izvedbo Beethovnove Fantazije za klavir in orke-
ster sodeloval ljubljanski pianist Josef Zöhrer,21 in sodelovanje s tolminsko
primadono Gabrielo Mrak.22
Med drugimi aktivnimi nemškimi društvi v Trstu gre omeniti še eli-
tno društvo Freundschaftsbund, ki so ga ustanovili januarja 1851, in Turn
verein Eintracht, ustanovljeno leta 1864.23 Z nemškim društvom Eintracht je
sodeloval tudi Anton Hajdrih, ki se je leta 1873 preselil v Trst, kjer je sodelo-
val tudi s Slovensko čitalnico. Pri obeh je prirejal pevske večere in koncerte.
Po razpadu avstro-ogrskega cesarstva so vsa ta društva nehala delovati.
Slovanski del Trsta je, predvsem po letu 1848, doživel pravi razcvet.
Oktobra 1848 se je pojavilo Slavjansko društvo, ki je pred dokončno ura-
18 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 150; Crise, Un silenzio cantato, 24. O
Smitt(h)erju vemo zelo malo. V revijah L’Italia musicale in L’artista piše, da so v Za-
dru z dobrim uspehom izvajali njegovo opero Giovanna di Napoli. Anon., »Notizie«,
L’Italia musicale, št. 10 (2. marec 1850): 39; Anon., »Zara«, L’artista, št. 17 (25. februar
1850), 63. Izvedba Smitterjeve opere v Zadru potrjuje, da so bile vezi italijansko go-
vorečih krogov z istrskimi in dalmatinskimi mesti utrjene. V tržaškem Gledališkem
muzeju Schmidl hranijo podatek, da je bil Smitter, po rodu iz nemških dežel, akti-
ven kot pevec in tudi kot dirigent in da je nenadoma umrl leta 1871.
19 Na podlagi dokumentov, ki jih hrani tržaški Gledališki muzej Schmidl, je podatke
zbral in strnil Stefano Crise v Un silenzio cantato, 28.
20 Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 150–1.
21 Ibid., 158. Prim. Jernej Weiss, »Musical performance activities of Josef Zöhrer at the
Ljubljana Philharmonic Society«, De Musica Disserenda 18, št. 1–2 (2022): 167–95,
https://doi.org/10.3986/dmd18.1-2.04.
22 Marta Filli, »Tolminski ustvarjalci in poustvarjalci prejšnjega časa«, Primorska sre
čanja: revija za družboslovje in kulturo 19, št. 172 (1995): 584–8. Nekaj več podatkov
o gostovanju Mrakove v Trstu je možno dobiti v esejih: Luisa Antoni, »Trst (in Gori-
ca) v blesteči luči trojezičnih operet«, v Opereta med obema svetovnima vojnama, ur.
Jernej Weiss (Koper, Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljublja-
na, 2021), 522, https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.513-528; in Luisa Antoni,
»Trieste (e Gorizia) nella rutilante luce delle operette trilingui«, Academia, https://
www.academia.edu/45530065/Trieste_e_Gorizia_nella_rutilante_luce_delle_ope-
rette_trilingui, 7–8.
23 De Lugnani, La cultura tedesca a Trieste, 44; Rieder, »Cosmopoliti sull’Adriatico«,
131–2; Riemann, Die Deutschen in Triest, 261.
276
