Page 279 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 279
delovanje slovenskih, italijanskih in avstr ijsko-nemških društev v trstu v 19. stoletju
dno ustanovitvijo imelo različna imena, in sicer Slavjansko berilno dru
štvo, Slavjanski zbor v Terstu in Književno-društveni zbor. Bleiweisove No
vice so o njem na kratko poročale in čestitale predsedniku Jovanu (Veselu)
Koseskemu.24 Šestega decembra 1848 je Jovan Vesel Koseski uradno odprl
društveni sedež v palači Tergesteo po napevu, posvečenem cesarju. Leta
1888 Josip Apih takole opisuje delovanje društva:
Nobeno društvo nemško in laško v Trstu ni brojilo toliko članov,
nego »Slavjanski zbor«, kteri se je odlikoval tudi po množini dušev
nih vrlin, zbranih v njegovem kolu. Omejil pa ni delovanja svojega
na Trst in Istro, nego stopil je v zvezo tudi s Hrvati na Hrvatskem in
Dalmatinskem in poganjal se je tudi tam doli prav živahno za ko
risti Avstrije in Slovanov.25
Slavjansko društvo je večkrat prirejalo plese in pustne veselice, ki so
odjeknile celo v italijanskih krogih. V Trstu je bilo Slavjansko društvo po-
memben motor vsega kulturno-družbenega delovanja in v njem so sodelo-
vali tako Slovenci kot tudi Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki.
Ob koncu desetletja 1860–1870 se je avstrijska politika nekoliko omilila
in omogočila nove oblike društvenega življenja, ki so se v glavnem obliko-
vale kot čitalniška društva. Pomemben košček te zgodovinske sestavljan-
ke je tudi dejstvo, da se je v desetletju 1860–1870 dokončno oblikovala ita-
lijanska država, za pripadnost kateri so se zavzemali marsikateri italijanski
krogi v Trstu in Gorici.26 Novi avstrijski zakon je omogočal ne samo Slo-
vencem, ampak tudi Italijanom, da so ustanavljali svoja društva, ki so bila
v glavnem telovadna ali zborovska. Obenem pa se je v Trstu v tem obdob-
ju nacionalno trenje med Slovenci in Italijani še zaostrilo: najhujša kriza je
bila julija 1868, ko je t. i. okoličanski bataljon, ki so ga sestavljali predvsem
Slovenci iz okoliških vasi, pri zatiranju italijanske manifestacije ubil dva
udeleženca.
Čitalniško gibanje je razširjalo in sooblikovalo narodno zavest in ob-
čutek narodne pripadnosti pri slovanskem delu prebivalstva. Prva čitalni-
ca na celotnem slovenskem etničnem ozemlju je bila Slavjanska narodna či
24 Anon., »Novice iz Tersta«, Novice, 1. november 1848, 186. Slavljansko društvo je for-
malno preživelo do leta 1857. Več podatkov o delovanju slovenskih društev v Trstu je
mogoče dobiti v: Robi Sturman, Le associazioni e i giornali sloveni a Trieste dal 1848
al 1890 (Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, 1996).
25 Josip Apih, Slovenci in leto 1848 (Ljubljana, Slovenska matica, 1888), 142.
26 Ennio Maserati, »Simbolismo e rituale nell’irredentismo adriatico«, v Dal Litorale
austriaco alla Venezia Giulia, ur. Fulvio Slaimbeni (Udine: Del Bianco, 1991), 125.
277
dno ustanovitvijo imelo različna imena, in sicer Slavjansko berilno dru
štvo, Slavjanski zbor v Terstu in Književno-društveni zbor. Bleiweisove No
vice so o njem na kratko poročale in čestitale predsedniku Jovanu (Veselu)
Koseskemu.24 Šestega decembra 1848 je Jovan Vesel Koseski uradno odprl
društveni sedež v palači Tergesteo po napevu, posvečenem cesarju. Leta
1888 Josip Apih takole opisuje delovanje društva:
Nobeno društvo nemško in laško v Trstu ni brojilo toliko članov,
nego »Slavjanski zbor«, kteri se je odlikoval tudi po množini dušev
nih vrlin, zbranih v njegovem kolu. Omejil pa ni delovanja svojega
na Trst in Istro, nego stopil je v zvezo tudi s Hrvati na Hrvatskem in
Dalmatinskem in poganjal se je tudi tam doli prav živahno za ko
risti Avstrije in Slovanov.25
Slavjansko društvo je večkrat prirejalo plese in pustne veselice, ki so
odjeknile celo v italijanskih krogih. V Trstu je bilo Slavjansko društvo po-
memben motor vsega kulturno-družbenega delovanja in v njem so sodelo-
vali tako Slovenci kot tudi Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki.
Ob koncu desetletja 1860–1870 se je avstrijska politika nekoliko omilila
in omogočila nove oblike društvenega življenja, ki so se v glavnem obliko-
vale kot čitalniška društva. Pomemben košček te zgodovinske sestavljan-
ke je tudi dejstvo, da se je v desetletju 1860–1870 dokončno oblikovala ita-
lijanska država, za pripadnost kateri so se zavzemali marsikateri italijanski
krogi v Trstu in Gorici.26 Novi avstrijski zakon je omogočal ne samo Slo-
vencem, ampak tudi Italijanom, da so ustanavljali svoja društva, ki so bila
v glavnem telovadna ali zborovska. Obenem pa se je v Trstu v tem obdob-
ju nacionalno trenje med Slovenci in Italijani še zaostrilo: najhujša kriza je
bila julija 1868, ko je t. i. okoličanski bataljon, ki so ga sestavljali predvsem
Slovenci iz okoliških vasi, pri zatiranju italijanske manifestacije ubil dva
udeleženca.
Čitalniško gibanje je razširjalo in sooblikovalo narodno zavest in ob-
čutek narodne pripadnosti pri slovanskem delu prebivalstva. Prva čitalni-
ca na celotnem slovenskem etničnem ozemlju je bila Slavjanska narodna či
24 Anon., »Novice iz Tersta«, Novice, 1. november 1848, 186. Slavljansko društvo je for-
malno preživelo do leta 1857. Več podatkov o delovanju slovenskih društev v Trstu je
mogoče dobiti v: Robi Sturman, Le associazioni e i giornali sloveni a Trieste dal 1848
al 1890 (Trst: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, 1996).
25 Josip Apih, Slovenci in leto 1848 (Ljubljana, Slovenska matica, 1888), 142.
26 Ennio Maserati, »Simbolismo e rituale nell’irredentismo adriatico«, v Dal Litorale
austriaco alla Venezia Giulia, ur. Fulvio Slaimbeni (Udine: Del Bianco, 1991), 125.
277
