Page 289 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 289
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.287-299
Doba čitalniškega rodoljubja:
Slovanska čitalnica v Mariboru
Vlasta Stavbar
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica
University of Maribor, University Library
17. julija 1861 so v Mariboru ustanovili čitalnico, kjer se, kot so zapisale do-
godku po izidu najbližje Novice, »slovensko govori in bere«.1 Slovansko či-
talnico so imenovali tudi Narodna slovanska čitalnica, Slovenska čitalnica,
Narodna čitalnica ali kar Čitalnica v Mariboru. Slovanska čitalnica je tako
nehote postala središče vzpona slovenske narodne usmerjenosti. Če se po-
maknemo 130 let nazaj, na slovesnost ob 20. obletnici čitalnice, v poročilu z
dogodka preberemo, da je bil vzrok za ta veličasten dogodek, za počelo slo
venske kulture v mestu ob Dravi
prihod dr. Janka Sernca v Maribor, ki je vzpodbudil razprave o tem,
da bi se podobno kot Hrvaške čitalnice in po podobi Tržaške čital
nice, ki je bila prva na našem nacionalnem področju, ustanovila
posebna ustanova čitalnica.2
Politične razmere na Slovenskem sredi 19. stoletja
in razlogi za nastanek čitalnic
Slovensko narodno gibanje se je sicer že začelo v drugi polovici 18. stoletja,
a je bilo vse do leta 1848 v javnosti omejeno samo na kulturno delo. Poli-
1 Anon., »Dopisi. Iz Maribora (Narodna slovanska čitavnica v Mariboru)«, Novice 19,
št. 34 (21. avgust 1861): 275.
2 Anon., »Čitalnica mariborska (Govor g. profesorja Majcinger ob 20-letnici čitalni-
ce)«, Novice 15, št. 40 (6. oktober 1881): 317.
287
Doba čitalniškega rodoljubja:
Slovanska čitalnica v Mariboru
Vlasta Stavbar
Univerza v Mariboru, Univerzitetna knjižnica
University of Maribor, University Library
17. julija 1861 so v Mariboru ustanovili čitalnico, kjer se, kot so zapisale do-
godku po izidu najbližje Novice, »slovensko govori in bere«.1 Slovansko či-
talnico so imenovali tudi Narodna slovanska čitalnica, Slovenska čitalnica,
Narodna čitalnica ali kar Čitalnica v Mariboru. Slovanska čitalnica je tako
nehote postala središče vzpona slovenske narodne usmerjenosti. Če se po-
maknemo 130 let nazaj, na slovesnost ob 20. obletnici čitalnice, v poročilu z
dogodka preberemo, da je bil vzrok za ta veličasten dogodek, za počelo slo
venske kulture v mestu ob Dravi
prihod dr. Janka Sernca v Maribor, ki je vzpodbudil razprave o tem,
da bi se podobno kot Hrvaške čitalnice in po podobi Tržaške čital
nice, ki je bila prva na našem nacionalnem področju, ustanovila
posebna ustanova čitalnica.2
Politične razmere na Slovenskem sredi 19. stoletja
in razlogi za nastanek čitalnic
Slovensko narodno gibanje se je sicer že začelo v drugi polovici 18. stoletja,
a je bilo vse do leta 1848 v javnosti omejeno samo na kulturno delo. Poli-
1 Anon., »Dopisi. Iz Maribora (Narodna slovanska čitavnica v Mariboru)«, Novice 19,
št. 34 (21. avgust 1861): 275.
2 Anon., »Čitalnica mariborska (Govor g. profesorja Majcinger ob 20-letnici čitalni-
ce)«, Novice 15, št. 40 (6. oktober 1881): 317.
287
