Page 292 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 292
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
pozdravno pismo mariborske čitalnice, ki je pozdravljala Ljubljano kot »…
naše duševno središče«, njeno čitalnico pa za »nam prijazno zvezdo predvo
dnico.«9 Kot piše Hartman, je bila tako Ljubljana »povzdignjena« kot središ-
če slovenskega naroda, ljubljanski čitalnici pa dana vloga, da bodo iz nje iz-
hajale pobude za najrazličnejše kulturne in politične akcije.10 V Ljubljani so
bile locirane mnoge upravne, šolske, cerkvene in kulturne ustanove, zato
je bilo razumljivo, da se od nje največ pričakuje. Ob tem je potrebno doda-
ti, da je izjema prav gotovo bila mariborska čitalnica, ki je bila kreativna in
progresivna v svojem delovanju.
Na Štajerskem je bilo ustanovljenih 13 čitalnic (Maribor, Celje, Ptuj,
Sevnica, Slovenska Bistrica, Vransko, Ormož, Sv. Benedikt, Laško, Žalec,
Vojnik, Ruše, Ljutomer).
Čitalnice so bile nosilke političnega in kulturnega razvoja Slovencev
in prav gotovo je čitalniška doba pomembna pri prebujanju slovenske na-
rodne pripadnosti. Delovale so po mestih, trgih, redko pa tudi v vaseh. Ok-
rog leta 1868 so imele približno 4000 članov. Število čitalnic se je na Slo-
venskem ob koncu stoletja povzpelo na 80, vendar je zaradi spremenjenih
družbenih in političnih razmer začela njihova moč popuščati. Poskušale
so povezati Slovence. Njihov temeljni namen je bil oblikovati in poudari-
ti slovensko besedo in petje, kar je bilo privlačno za vse sloje. Torej utrjeva-
ti narodno zavest ter pospeševati uporabo slovenskega jezika. Zanimanje
so ustvarjali z razgibanim društvenim delovanjem. Spoznavali so literar-
na, glasbena in gledališka dela ter zgodovino. Zelo pomembne so bile pri-
reditve, imenovane bésede z igrami, recitacijami, napitnicami oz. zdravi-
cami, petjem, koncertnimi točkami, tombolami in predavanji. Po navadi
so se zaključile s plesom in veselico. Narodno prebujanje je bila glavna na-
loga čitalniških prireditev. Tudi vsi uvodni nagovori so to poudarjali.11 De-
javnost čitalnic je bila odvisna predvsem od njihovega vodstva, in sicer od
sposobnosti, zavzetosti, predanosti in tudi politične usmerjenosti. Sloven-
ski intelektualci so s svojo sposobnostjo, razgledanostjo in vplivom doseg-
li širše slovenske množice. Vodstvo čitalnice so vsako leto volili člani. Ime-
li so svoja pravila. V pravilniku so bile vedno opisane njihove naloge, tako
9 Bruno Hartman, »Čitalnice jedro slovenskega kulturnega razvoja«, v Internationa
les Symposion Mogesdorf – Eisenstadt 1984, ur. Johann Seedoch (Eisenstadt: Amt der
Burgenlämdischen Landesregierung, Abteilung XII/2 Landesarchiv- Landesbiblio-
tehk, 1987), 171.
10 Ibid.
11 Sonja Uršič, »Čitalnice – posebnost slovenske zgodovine«, Andragoška spoznanja 5,
št. 3 (1999): 70, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUVYG82.
290
pozdravno pismo mariborske čitalnice, ki je pozdravljala Ljubljano kot »…
naše duševno središče«, njeno čitalnico pa za »nam prijazno zvezdo predvo
dnico.«9 Kot piše Hartman, je bila tako Ljubljana »povzdignjena« kot središ-
če slovenskega naroda, ljubljanski čitalnici pa dana vloga, da bodo iz nje iz-
hajale pobude za najrazličnejše kulturne in politične akcije.10 V Ljubljani so
bile locirane mnoge upravne, šolske, cerkvene in kulturne ustanove, zato
je bilo razumljivo, da se od nje največ pričakuje. Ob tem je potrebno doda-
ti, da je izjema prav gotovo bila mariborska čitalnica, ki je bila kreativna in
progresivna v svojem delovanju.
Na Štajerskem je bilo ustanovljenih 13 čitalnic (Maribor, Celje, Ptuj,
Sevnica, Slovenska Bistrica, Vransko, Ormož, Sv. Benedikt, Laško, Žalec,
Vojnik, Ruše, Ljutomer).
Čitalnice so bile nosilke političnega in kulturnega razvoja Slovencev
in prav gotovo je čitalniška doba pomembna pri prebujanju slovenske na-
rodne pripadnosti. Delovale so po mestih, trgih, redko pa tudi v vaseh. Ok-
rog leta 1868 so imele približno 4000 članov. Število čitalnic se je na Slo-
venskem ob koncu stoletja povzpelo na 80, vendar je zaradi spremenjenih
družbenih in političnih razmer začela njihova moč popuščati. Poskušale
so povezati Slovence. Njihov temeljni namen je bil oblikovati in poudari-
ti slovensko besedo in petje, kar je bilo privlačno za vse sloje. Torej utrjeva-
ti narodno zavest ter pospeševati uporabo slovenskega jezika. Zanimanje
so ustvarjali z razgibanim društvenim delovanjem. Spoznavali so literar-
na, glasbena in gledališka dela ter zgodovino. Zelo pomembne so bile pri-
reditve, imenovane bésede z igrami, recitacijami, napitnicami oz. zdravi-
cami, petjem, koncertnimi točkami, tombolami in predavanji. Po navadi
so se zaključile s plesom in veselico. Narodno prebujanje je bila glavna na-
loga čitalniških prireditev. Tudi vsi uvodni nagovori so to poudarjali.11 De-
javnost čitalnic je bila odvisna predvsem od njihovega vodstva, in sicer od
sposobnosti, zavzetosti, predanosti in tudi politične usmerjenosti. Sloven-
ski intelektualci so s svojo sposobnostjo, razgledanostjo in vplivom doseg-
li širše slovenske množice. Vodstvo čitalnice so vsako leto volili člani. Ime-
li so svoja pravila. V pravilniku so bile vedno opisane njihove naloge, tako
9 Bruno Hartman, »Čitalnice jedro slovenskega kulturnega razvoja«, v Internationa
les Symposion Mogesdorf – Eisenstadt 1984, ur. Johann Seedoch (Eisenstadt: Amt der
Burgenlämdischen Landesregierung, Abteilung XII/2 Landesarchiv- Landesbiblio-
tehk, 1987), 171.
10 Ibid.
11 Sonja Uršič, »Čitalnice – posebnost slovenske zgodovine«, Andragoška spoznanja 5,
št. 3 (1999): 70, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WDUVYG82.
290
