Page 290 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 290
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
tično delo je bilo pod absolutizmom prepovedano. Vse do leta 1848 Sloven-
ci nismo imeli nobenih društev s posebnim slovenskim obeležjem. Redka
društva tistega časa – kot na primer Kranjska kmetijska družba, kranjska
delegacija Notranjeavstrijskega industrijskega in obrtnega društva, Mu-
zejsko društvo za Kranjsko ali Filharmonična družba – so združevala v
svojih vrstah plemstvo, uradništvo, duhovščino in uglednejši del meščan-
stva. Člani so bili Nemci in Slovenci, večina je bila narodnostno še neopre-
deljena. Vendar je v glavnem pripadala nemški kulturi in govorila prete-
žno nemško. Jezik delovanja društev je bil pretežno nemški. Slomšek je leta
1845, ko je bil stolni kanonik in škofijski šolski nadzornik v Šentandražu na
Koroškem, želel ustanoviti prvo pravo slovensko društvo »društvo za iz
dajanje dobrih ljudskih knjig v slovenskem jeziku«, toda vlada je ustanovi-
tev prepovedala, češ, da je do dobrih knjig mogoče priti tudi brez društva.3
Pomlad narodov pa je povzročila razmah slovenskih kulturnih in po-
litičnih dejavnosti. Na Dunaju in v Gradcu, v univerzitetnih mestih, kjer
je živelo veliko slovenskih študentov in inteligence, pa v Ljubljani, Celov-
cu, Gorici in Trstu so nastala društva, ki naj bi pomagala uresničevati pro-
gram Zedinjene Slovenije.
S posebnim cesarskim patentom 17. marca 1849 je bilo »urejeno izvrše
vanje pravice svobodnega združevanja in zborovanja«.4
Nepolitična društva so se lahko ustanovila po določbah patenta, ne da
bi zaprosila za dovoljenje. Tako je bilo 27. julija 1857 v Celovcu ustanovljeno
Društvo sv. Mohorja z namenom »na svetlo dajati in razširjati dobre knjige,
ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahti ...«5 Društvo je že v nekaj le-
tih doseglo velik razmah in imelo v devetdesetih letih že 50.000 članov ter
je opravljalo kulturno poslanstvo.
Obnovljena ustavnost leta 1861 je pomenila več liberalnosti. Zaživeli so
deželni zbori in parlament na Dunaju.
V šestdesetih letih 19. stoletja tako med Slovenci zasledimo več živah
nosti in duševne energije, ki se kaže v društvenem življenju, v katerega so
se začeli vključevati tudi širši sloji prebivalstva, predvsem mestnega in tr-
škega. Otopelo prebivalstvo v letih absolutizma so razgibali literatura, po-
ljudna znanost, gledališka in glasbena umetnost, telovadne spretnosti ter
3 Vasilij Melik, »Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društva«, v: Vasilij Melik,
Slovenci 1848–1918: Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak (Maribor: Litera, 2003),
269–77.
4 Ibid., 239.
5 Ibid., 270.
288
tično delo je bilo pod absolutizmom prepovedano. Vse do leta 1848 Sloven-
ci nismo imeli nobenih društev s posebnim slovenskim obeležjem. Redka
društva tistega časa – kot na primer Kranjska kmetijska družba, kranjska
delegacija Notranjeavstrijskega industrijskega in obrtnega društva, Mu-
zejsko društvo za Kranjsko ali Filharmonična družba – so združevala v
svojih vrstah plemstvo, uradništvo, duhovščino in uglednejši del meščan-
stva. Člani so bili Nemci in Slovenci, večina je bila narodnostno še neopre-
deljena. Vendar je v glavnem pripadala nemški kulturi in govorila prete-
žno nemško. Jezik delovanja društev je bil pretežno nemški. Slomšek je leta
1845, ko je bil stolni kanonik in škofijski šolski nadzornik v Šentandražu na
Koroškem, želel ustanoviti prvo pravo slovensko društvo »društvo za iz
dajanje dobrih ljudskih knjig v slovenskem jeziku«, toda vlada je ustanovi-
tev prepovedala, češ, da je do dobrih knjig mogoče priti tudi brez društva.3
Pomlad narodov pa je povzročila razmah slovenskih kulturnih in po-
litičnih dejavnosti. Na Dunaju in v Gradcu, v univerzitetnih mestih, kjer
je živelo veliko slovenskih študentov in inteligence, pa v Ljubljani, Celov-
cu, Gorici in Trstu so nastala društva, ki naj bi pomagala uresničevati pro-
gram Zedinjene Slovenije.
S posebnim cesarskim patentom 17. marca 1849 je bilo »urejeno izvrše
vanje pravice svobodnega združevanja in zborovanja«.4
Nepolitična društva so se lahko ustanovila po določbah patenta, ne da
bi zaprosila za dovoljenje. Tako je bilo 27. julija 1857 v Celovcu ustanovljeno
Društvo sv. Mohorja z namenom »na svetlo dajati in razširjati dobre knjige,
ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahti ...«5 Društvo je že v nekaj le-
tih doseglo velik razmah in imelo v devetdesetih letih že 50.000 članov ter
je opravljalo kulturno poslanstvo.
Obnovljena ustavnost leta 1861 je pomenila več liberalnosti. Zaživeli so
deželni zbori in parlament na Dunaju.
V šestdesetih letih 19. stoletja tako med Slovenci zasledimo več živah
nosti in duševne energije, ki se kaže v društvenem življenju, v katerega so
se začeli vključevati tudi širši sloji prebivalstva, predvsem mestnega in tr-
škega. Otopelo prebivalstvo v letih absolutizma so razgibali literatura, po-
ljudna znanost, gledališka in glasbena umetnost, telovadne spretnosti ter
3 Vasilij Melik, »Razvoj slovenskega narodnega gibanja in društva«, v: Vasilij Melik,
Slovenci 1848–1918: Razprave in članki, ur. Viktor Vrbnjak (Maribor: Litera, 2003),
269–77.
4 Ibid., 239.
5 Ibid., 270.
288
