Page 291 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 291
doba čitalniškega rodoljubja: slovansk a čitalnica v mar iboru
interes do lepote in umetnosti. Glavno vodilo tega prebujanja je bila prav
gotovo literatura. Vzniknili so slovenski politični časniki, literarni časopi-
si. Postavljene so bile zahteve po lastni univerzi za Slovence, po slovenskih
šolah in rabi slovenščine v javnosti. Po obnovljeni ustavnosti sledimo tudi
razmahu čitalniškega gibanja na Slovenskem. Kot najpomembnejši pobu-
dniki čitalniškega gibanja so bili staroslovenci, med njimi dr. Janez Bleiweis
s svojim krogom prvakov, kot sta bila dr. Toman in dr. Costa. Vodili so pre-
vidno politiko, nagnjeno h kompromisom. Po vzoru hrvaških »čitaonic« so
pričeli s pobudami, objavljenimi v Novicah, razmišljati o ustanavljanju či-
talnic na Slovenskem.
Stoletnica rojstva Valentina Vodnika, 3. februarja 1858, je prišla ravno
prav. V Šiški »pri Žibertu« so na svečnico, 2. februarja 1858, odkrili spomin-
sko ploščo Valentinu Vodniku. Tej slavnosti je 5. februarja 1858 sledila Vod-
nikova »beseda« v ljubljanskem gledališču, ki jo je pripravilo filharmonič-
no društvo.6 Slovesnost v spomin Vodniku je vzpodbudila željo Slovencev
po udejstvovanju v narodnih društvih.7
Bleiweisovo pobudo po ustanovitvi čitalnice so prvi udejanjili Trža-
čani, ki so 29. januarja 1861 prvi na Slovenskem obnovili nekdanje društvo
Slavjanski zbor in mu dali novo ime Slovanska čitavnica. V njej so se zbi-
rali Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki, saj so v Trstu zaradi njegovega
gospodarskega pomena živeli ljudje različnih narodnosti. Po češkem vzoru
je čitalnica začela že v pomladanskih mesecih prirejati bésede, prireditve s
predavanji, razpravami, petjem in zabavo. Predsedoval ji je slovenski trgo-
vec, tajnik pa je postal Fran Levstik, ki je v čitalnici vodil tečaj knjižne slo-
venščine. Češki narodni buditelj in pisatelj Jan Lego je uvedel tečaj češči-
ne, hkrati pa je vodil čitalniški pevski zbor. Slovanska čitalnica v Trstu je ob
ustanovitvi štela 250 članov.8
Ustanovitev ljubljanske čitalnice so prehiteli tudi v Mariboru, kot dru-
ga je bila 17. julija 1861 ustanovljena z imenom Slovanska čitavnica. V njej je
bilo poleg Slovencev tudi nekaj Čehov. V začetku je imela 30 članov, v nas-
lednjem letu se je število povzpelo na 70.
Šele oktobra 1861 se je v ljubljanskem hotelu Slon sešlo 170 članov tam-
kajšnje čitalnice. Izvolili so odbor s predsednikom Mihaelom Ambrožem,
prvim slovenskim županom Ljubljane. Na otvoritveni slavnosti so prebrali
6 Fr. Malavašič, »Slovesnosti, obhajanje v spomin stoletnega rojstnega dneva Valenti-
na Vodnika, očeta slovenskega pesništva«, Novice 16, št. 7 (15. februar 1858): 54.
7 Ivan Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848–1895, IV. knjiga, ur.
Anton Ocvirk (Ljubljana: Akademska založba, 1939), 8.
8 Ibid.
289
interes do lepote in umetnosti. Glavno vodilo tega prebujanja je bila prav
gotovo literatura. Vzniknili so slovenski politični časniki, literarni časopi-
si. Postavljene so bile zahteve po lastni univerzi za Slovence, po slovenskih
šolah in rabi slovenščine v javnosti. Po obnovljeni ustavnosti sledimo tudi
razmahu čitalniškega gibanja na Slovenskem. Kot najpomembnejši pobu-
dniki čitalniškega gibanja so bili staroslovenci, med njimi dr. Janez Bleiweis
s svojim krogom prvakov, kot sta bila dr. Toman in dr. Costa. Vodili so pre-
vidno politiko, nagnjeno h kompromisom. Po vzoru hrvaških »čitaonic« so
pričeli s pobudami, objavljenimi v Novicah, razmišljati o ustanavljanju či-
talnic na Slovenskem.
Stoletnica rojstva Valentina Vodnika, 3. februarja 1858, je prišla ravno
prav. V Šiški »pri Žibertu« so na svečnico, 2. februarja 1858, odkrili spomin-
sko ploščo Valentinu Vodniku. Tej slavnosti je 5. februarja 1858 sledila Vod-
nikova »beseda« v ljubljanskem gledališču, ki jo je pripravilo filharmonič-
no društvo.6 Slovesnost v spomin Vodniku je vzpodbudila željo Slovencev
po udejstvovanju v narodnih društvih.7
Bleiweisovo pobudo po ustanovitvi čitalnice so prvi udejanjili Trža-
čani, ki so 29. januarja 1861 prvi na Slovenskem obnovili nekdanje društvo
Slavjanski zbor in mu dali novo ime Slovanska čitavnica. V njej so se zbi-
rali Slovenci, Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki, saj so v Trstu zaradi njegovega
gospodarskega pomena živeli ljudje različnih narodnosti. Po češkem vzoru
je čitalnica začela že v pomladanskih mesecih prirejati bésede, prireditve s
predavanji, razpravami, petjem in zabavo. Predsedoval ji je slovenski trgo-
vec, tajnik pa je postal Fran Levstik, ki je v čitalnici vodil tečaj knjižne slo-
venščine. Češki narodni buditelj in pisatelj Jan Lego je uvedel tečaj češči-
ne, hkrati pa je vodil čitalniški pevski zbor. Slovanska čitalnica v Trstu je ob
ustanovitvi štela 250 članov.8
Ustanovitev ljubljanske čitalnice so prehiteli tudi v Mariboru, kot dru-
ga je bila 17. julija 1861 ustanovljena z imenom Slovanska čitavnica. V njej je
bilo poleg Slovencev tudi nekaj Čehov. V začetku je imela 30 članov, v nas-
lednjem letu se je število povzpelo na 70.
Šele oktobra 1861 se je v ljubljanskem hotelu Slon sešlo 170 članov tam-
kajšnje čitalnice. Izvolili so odbor s predsednikom Mihaelom Ambrožem,
prvim slovenskim županom Ljubljane. Na otvoritveni slavnosti so prebrali
6 Fr. Malavašič, »Slovesnosti, obhajanje v spomin stoletnega rojstnega dneva Valenti-
na Vodnika, očeta slovenskega pesništva«, Novice 16, št. 7 (15. februar 1858): 54.
7 Ivan Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev 1848–1895, IV. knjiga, ur.
Anton Ocvirk (Ljubljana: Akademska založba, 1939), 8.
8 Ibid.
289
