Page 311 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 311
glasbena matica maribor (1919–1948)
Straža in Tabor. Pomembno vlogo GM in zanimanje javnosti za njeno de-
lovanje potrjuje vsakoletno število objav v različnih dnevnikih, ki se giblje
med 20 in 60 prispevkov, med letoma 1919 in 1941 tako v povprečju preko
30 objav na leto. Porast števila prispevkov je zaslediti predvsem v jubilejnih
letih, ob gostovanjih GM (v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku, v Švici in
Avstriji, v Skopju, Kumanovem, Leskovcu, Nišu, Kruševcu in Šabcu, in go-
stovanju glasbene šole GM v Beogradu) ter v kriznih obdobjih društva (raz-
veljavljena pravila glasbene šole GM, odpoved šolskih prostorov).27
Delovanje šole GM so zaznamovali osebnostni in profesionalni vplivi
skupno petih organizacijskih vodij – ravnateljev. Delo ravnatelja je bilo vse-
skozi, z izjemo zadnjih treh let delovanja društva, združeno z umetniškim
vodstvom ansamblov GM.
Ledino mariborskega glasbenega izobraževanja in koncertne dejav-
nosti je po letu 1918 oral ravnatelj glasbene šole GM Fran Topič. Topič je
bil predan glasbenik – učitelj violine, klavirja, solopetja, teorije, komor-
ne igre ter vodja dekliškega zbora in dijaškega orkestra. Poleg tega je op-
ravljal še posle, ki mu jih je nalagala ravnateljska funkcija ter vodil orkester
GM, katerega delovanje je obudil, in po odhodu prvega zborovodje Oskarja
Deva prevzel še vodenje društvenega pevskega zbora.28 Kmalu je uvidel nuj-
nost globlje glasbene izobrazbe mariborskih glasbenikov, zato je v letu 1921
predlagal predavanja o teoriji, harmoniji, glasbeni zgodovini in pevski teh-
niki,29 ter v svojem zadnjem letu v GM dal pobudo za informativne vzgojne
27 Manja Flisar, »Delovanje mariborske Glasbene Matice« (diss., Univerza v Ljubljani,
2008).
28 Našteto je precejšen zalogaj za eno osebo, posebej v začetni razvojni stopnji GM Ma-
ribor, ko je bilo treba delovanje celotnega društva šele organizirati. S požrtvovalnim
delom in predstavljanjem izobraževalnih dosežkov širši publiki in strokovni javno-
sti je bilo treba dokazati upravičenost ustanove, kar je, zaradi velikih pričakovanj,
terjalo precejšnje napore. Vsekakor je Fran Topič osebnost, ki je tvorno prispevala
k izobraževalnemu in umetniškemu zagonu pomembne kulturne ustanove. Njegov
doprinos k organizaciji izobraževalne dejavnosti, njegovo pedagoško delo in ume-
tniško udejstvovanje v obdobju pionirstva mariborskih kulturnih institucij ga uvr-
ščajo med tvorce glasbene kulture in kulture Maribora nasploh. Posebej se je zavze-
mal sestaviti orkester, ki ga Slovenci v Mariboru, razumljivo, do prevrata niso imeli.
Kot ravnatelj in dirigent je imel možnost okrepiti in utrditi organsko povezanost
glasbene šole z društvenima ansambloma. V glasbeni šoli je med drugim posebej
vzpodbujal gojenje komorne glasbe. V času Topičeve prisotnosti v GM so delovali
šolski godalni kvintet (pod vodstvom Topiča), godalni kvartet (pod vodstvom Fra-
na Serajnika) in kvartet violončel (pod vodstvom Emerika Berana), ki so se uspešno
predstavljali na šolskih nastopih.
29 Anon., »Glasbena Matica v Mariboru«, Tabor 2, št. 40 (19. februar 1921): 3, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J82XADED.
309
Straža in Tabor. Pomembno vlogo GM in zanimanje javnosti za njeno de-
lovanje potrjuje vsakoletno število objav v različnih dnevnikih, ki se giblje
med 20 in 60 prispevkov, med letoma 1919 in 1941 tako v povprečju preko
30 objav na leto. Porast števila prispevkov je zaslediti predvsem v jubilejnih
letih, ob gostovanjih GM (v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku, v Švici in
Avstriji, v Skopju, Kumanovem, Leskovcu, Nišu, Kruševcu in Šabcu, in go-
stovanju glasbene šole GM v Beogradu) ter v kriznih obdobjih društva (raz-
veljavljena pravila glasbene šole GM, odpoved šolskih prostorov).27
Delovanje šole GM so zaznamovali osebnostni in profesionalni vplivi
skupno petih organizacijskih vodij – ravnateljev. Delo ravnatelja je bilo vse-
skozi, z izjemo zadnjih treh let delovanja društva, združeno z umetniškim
vodstvom ansamblov GM.
Ledino mariborskega glasbenega izobraževanja in koncertne dejav-
nosti je po letu 1918 oral ravnatelj glasbene šole GM Fran Topič. Topič je
bil predan glasbenik – učitelj violine, klavirja, solopetja, teorije, komor-
ne igre ter vodja dekliškega zbora in dijaškega orkestra. Poleg tega je op-
ravljal še posle, ki mu jih je nalagala ravnateljska funkcija ter vodil orkester
GM, katerega delovanje je obudil, in po odhodu prvega zborovodje Oskarja
Deva prevzel še vodenje društvenega pevskega zbora.28 Kmalu je uvidel nuj-
nost globlje glasbene izobrazbe mariborskih glasbenikov, zato je v letu 1921
predlagal predavanja o teoriji, harmoniji, glasbeni zgodovini in pevski teh-
niki,29 ter v svojem zadnjem letu v GM dal pobudo za informativne vzgojne
27 Manja Flisar, »Delovanje mariborske Glasbene Matice« (diss., Univerza v Ljubljani,
2008).
28 Našteto je precejšen zalogaj za eno osebo, posebej v začetni razvojni stopnji GM Ma-
ribor, ko je bilo treba delovanje celotnega društva šele organizirati. S požrtvovalnim
delom in predstavljanjem izobraževalnih dosežkov širši publiki in strokovni javno-
sti je bilo treba dokazati upravičenost ustanove, kar je, zaradi velikih pričakovanj,
terjalo precejšnje napore. Vsekakor je Fran Topič osebnost, ki je tvorno prispevala
k izobraževalnemu in umetniškemu zagonu pomembne kulturne ustanove. Njegov
doprinos k organizaciji izobraževalne dejavnosti, njegovo pedagoško delo in ume-
tniško udejstvovanje v obdobju pionirstva mariborskih kulturnih institucij ga uvr-
ščajo med tvorce glasbene kulture in kulture Maribora nasploh. Posebej se je zavze-
mal sestaviti orkester, ki ga Slovenci v Mariboru, razumljivo, do prevrata niso imeli.
Kot ravnatelj in dirigent je imel možnost okrepiti in utrditi organsko povezanost
glasbene šole z društvenima ansambloma. V glasbeni šoli je med drugim posebej
vzpodbujal gojenje komorne glasbe. V času Topičeve prisotnosti v GM so delovali
šolski godalni kvintet (pod vodstvom Topiča), godalni kvartet (pod vodstvom Fra-
na Serajnika) in kvartet violončel (pod vodstvom Emerika Berana), ki so se uspešno
predstavljali na šolskih nastopih.
29 Anon., »Glasbena Matica v Mariboru«, Tabor 2, št. 40 (19. februar 1921): 3, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J82XADED.
309
