Page 325 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 325
glasbena matica maribor (1919–1948)
v sezoni 1926/27, ko je pripravil izvedbo Devete simfonije Ludwiga van Be-
ethovna. Po dveh koncertih v Mariboru je sledil nastop v Ljubljani, kjer
so glasbeniki nastopili pod taktirko dr. Josipa Čerina. Tamkajšnja koncer-
tna sezona 1926/27 je bila skoraj v celoti posvečena 100-letnici Beethovno-
ve smrti.
Potem ko je Hladek na domačih tleh z GM Maribor na reproduktiv-
nem področju dosegel pravzaprav vse, kar si je zadal, mu je za potrditev ve-
likih glasbenih dosežkov manjkala le še uspešna turneja s pevskim zborom.
Odhod v Švico je predstavljal višek Hladkove tretje sezone v GM (1927/28),
tamkajšnje odmevne nastope pa so potrdili številni domači in tuji časniki.
Maja 1929, ob 10-letnici delovanja mariborske GM, je Hladek po štirih
letih zadnjič stopil pred pevski zbor. Krono večera je predstavljala izved-
ba Mirkove kantate za solo, zbor in orkester Golgota. Časniki so poročali o
»častno« opravljeni nalogi na »elitni prireditvi«, ki je predstavljala vrhunec
pevske sezone.59 Omenjen dogodek je bilo Hladkovo sklepno delo na po-
dročju vokalne glasbe v Mariboru. Naslednjo sezono ga je na mestu zboro-
vodje zamenjal Vasilij Mirk. Delo z orkestrom kljub temu ni zastalo, saj se
je Hladek intenzivno ukvarjal z oblikovanjem društvenega orkestra, v kate-
rega je vključil predvsem učence glasbene šole GM. Orkester, katerega člani
so bili povečini učenci GM, se je v prihodnjih sezonah uspešno predstavljal
mariborski in tudi beograjski publiki.60 S svojim umetniškim delovanjem
sta Hladek in Mirk zaokrožila drugo razvojno stopnjo ustanove.
V petletni »Mirkovi dobi«, kakor so jo poimenovali v društvu, je zbo-
rovodja Vasilij Mirk pripomogel k razcvetu mariborskega zborovskega pe-
tja in vokalne reprodukcije nasploh. Med letoma 1929 in 1934 je v okviru
59 tp., »Jubilejni koncert Glasbene Matice«, Mariborski večernik Jutra 10, št. 106 (11.
maj 1929): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUFDXLJG; Anon.,
»Slavje mariborske Glasbene Matice«, Slovenec 57, št. 106 (11. maj 1929): 3–4, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWXLS8FY; Dr. E. B. [Eduard Butchar],
»Die Zehnjahrfeier unserer 'Glasbena Matica'«, Marburger Zeitung 69, št. 132 (19.
maj 1929): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GPLBCVKA.
60 Maja 1930 se je orkester, na godala so igrali večino učenci, mariborskemu občinstvu
predstavil z Dvořákovim Mrtvaškim ženinom. Februarja 1931 je z istim delom v Be-
ograd odpotovalo 250 učencev glasbene šole. Maja 1932 je dijaški orkester, sestavljen
iz 38 učencev – godalcev ob pomoči nekaterih učiteljev in glasbenikov mariborske
vojaške godbe, predvsem pri pihalih – izvedel Haydnovo XI. simfonijo v G-duru. V
istem mesecu je omenjena zasedba orkestra, pri godalih tokrat pomnožena s »pro-
minentnimi« glasbeniki iz Maribora, s pevskim zborom Maribor in solisti Pavlo in
Majdo Lovše, Avgustom Živkom in Franjem Neraličem pod vodstvom stolnega ka-
pelnika Janez Ev. Gašpariča izvedla Haydnov oratorij Stvarjenje.
323
v sezoni 1926/27, ko je pripravil izvedbo Devete simfonije Ludwiga van Be-
ethovna. Po dveh koncertih v Mariboru je sledil nastop v Ljubljani, kjer
so glasbeniki nastopili pod taktirko dr. Josipa Čerina. Tamkajšnja koncer-
tna sezona 1926/27 je bila skoraj v celoti posvečena 100-letnici Beethovno-
ve smrti.
Potem ko je Hladek na domačih tleh z GM Maribor na reproduktiv-
nem področju dosegel pravzaprav vse, kar si je zadal, mu je za potrditev ve-
likih glasbenih dosežkov manjkala le še uspešna turneja s pevskim zborom.
Odhod v Švico je predstavljal višek Hladkove tretje sezone v GM (1927/28),
tamkajšnje odmevne nastope pa so potrdili številni domači in tuji časniki.
Maja 1929, ob 10-letnici delovanja mariborske GM, je Hladek po štirih
letih zadnjič stopil pred pevski zbor. Krono večera je predstavljala izved-
ba Mirkove kantate za solo, zbor in orkester Golgota. Časniki so poročali o
»častno« opravljeni nalogi na »elitni prireditvi«, ki je predstavljala vrhunec
pevske sezone.59 Omenjen dogodek je bilo Hladkovo sklepno delo na po-
dročju vokalne glasbe v Mariboru. Naslednjo sezono ga je na mestu zboro-
vodje zamenjal Vasilij Mirk. Delo z orkestrom kljub temu ni zastalo, saj se
je Hladek intenzivno ukvarjal z oblikovanjem društvenega orkestra, v kate-
rega je vključil predvsem učence glasbene šole GM. Orkester, katerega člani
so bili povečini učenci GM, se je v prihodnjih sezonah uspešno predstavljal
mariborski in tudi beograjski publiki.60 S svojim umetniškim delovanjem
sta Hladek in Mirk zaokrožila drugo razvojno stopnjo ustanove.
V petletni »Mirkovi dobi«, kakor so jo poimenovali v društvu, je zbo-
rovodja Vasilij Mirk pripomogel k razcvetu mariborskega zborovskega pe-
tja in vokalne reprodukcije nasploh. Med letoma 1929 in 1934 je v okviru
59 tp., »Jubilejni koncert Glasbene Matice«, Mariborski večernik Jutra 10, št. 106 (11.
maj 1929): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QUFDXLJG; Anon.,
»Slavje mariborske Glasbene Matice«, Slovenec 57, št. 106 (11. maj 1929): 3–4, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NWXLS8FY; Dr. E. B. [Eduard Butchar],
»Die Zehnjahrfeier unserer 'Glasbena Matica'«, Marburger Zeitung 69, št. 132 (19.
maj 1929): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GPLBCVKA.
60 Maja 1930 se je orkester, na godala so igrali večino učenci, mariborskemu občinstvu
predstavil z Dvořákovim Mrtvaškim ženinom. Februarja 1931 je z istim delom v Be-
ograd odpotovalo 250 učencev glasbene šole. Maja 1932 je dijaški orkester, sestavljen
iz 38 učencev – godalcev ob pomoči nekaterih učiteljev in glasbenikov mariborske
vojaške godbe, predvsem pri pihalih – izvedel Haydnovo XI. simfonijo v G-duru. V
istem mesecu je omenjena zasedba orkestra, pri godalih tokrat pomnožena s »pro-
minentnimi« glasbeniki iz Maribora, s pevskim zborom Maribor in solisti Pavlo in
Majdo Lovše, Avgustom Živkom in Franjem Neraličem pod vodstvom stolnega ka-
pelnika Janez Ev. Gašpariča izvedla Haydnov oratorij Stvarjenje.
323
