Page 459 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 459
Povzetki
Luisa Antoni
Delovanje slovenskih, italijanskih in avstrijsko-nemških
društev v Trstu v 19. stoletju
Po letu 1719, ko je cesarska oblast dodelila Trstu status proste luke, je demo-
grafska rast mesta spodbujala različne oblike druženja. Društva so posta-
la žarišče kulturne in zabavne ponudbe, ki je v mestna gledališča privablja-
la navdušene obiskovalce.
Na Tržaškem so bila (predvsem v slovenskem in slovanskem kulturnem
prostoru) številna glasbena društva in mnogi zbori, v katerih je nastaja-
la bolj profesionalna ponudba. Prvi zametki tega kulturno-glasbenega živ-
ljenja se uveljavljajo preko taborov, bésed in čitalnic ter privabljajo v mes-
to glasbenike, ki so pomembni za razvoj slovenske glasbe (Jan Lego, Anton
Hajdrih, Hrabroslav Volarič itd).
Članek ponuja prvi celovitejši pregled tržaških slovenskih/slovanskih, ita-
lijanskih in avstrijsko-nemških društev ter njihovega delovanja s posebnim
pogledom na glasbene ponudbe. V članku se prvič upoštevajo koncertne
pobude, ki jih organizirajo različna društva, pripadajoča vse trem v mestu
delujočim jezikovnim skupinam. To nam omogoča razumevanje o tem, ko-
liko so ta društva pripomogla k oživitvi in oblikovanju mestnega kulturne-
ga življenja tudi v smeri bodoče profesionalizacije kadrov.
457
Luisa Antoni
Delovanje slovenskih, italijanskih in avstrijsko-nemških
društev v Trstu v 19. stoletju
Po letu 1719, ko je cesarska oblast dodelila Trstu status proste luke, je demo-
grafska rast mesta spodbujala različne oblike druženja. Društva so posta-
la žarišče kulturne in zabavne ponudbe, ki je v mestna gledališča privablja-
la navdušene obiskovalce.
Na Tržaškem so bila (predvsem v slovenskem in slovanskem kulturnem
prostoru) številna glasbena društva in mnogi zbori, v katerih je nastaja-
la bolj profesionalna ponudba. Prvi zametki tega kulturno-glasbenega živ-
ljenja se uveljavljajo preko taborov, bésed in čitalnic ter privabljajo v mes-
to glasbenike, ki so pomembni za razvoj slovenske glasbe (Jan Lego, Anton
Hajdrih, Hrabroslav Volarič itd).
Članek ponuja prvi celovitejši pregled tržaških slovenskih/slovanskih, ita-
lijanskih in avstrijsko-nemških društev ter njihovega delovanja s posebnim
pogledom na glasbene ponudbe. V članku se prvič upoštevajo koncertne
pobude, ki jih organizirajo različna društva, pripadajoča vse trem v mestu
delujočim jezikovnim skupinam. To nam omogoča razumevanje o tem, ko-
liko so ta društva pripomogla k oživitvi in oblikovanju mestnega kulturne-
ga življenja tudi v smeri bodoče profesionalizacije kadrov.
457
