Page 461 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 461
povzetki
Nada Bezić
Podobnosti in razlike: primerjava Glasbene matice
Ljubljana in glasbenih društev v Zagrebu: Hrvatski glazbeni
zavod [Hrvaški glasbeni zavod] in Hrvatsko pjevačko društvo
“Kolo” [Hrvaško pevsko društvo “Kolo”]
Od začetka 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bila glavna glas-
bena društva na ozemlju Hrvaške in Slovenije Hrvaški glasbeni inštitut v
Zagrebu, ki je bil ustanovljen leta 1827, Hrvaško pevsko društvo Kolo, us-
tanovljeno leta 1862, in Glasbena matica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena
leta 1872. Vsa so prispevala h glasbenemu in kulturnemu življenju v mes-
tih, kjer so delovala: organizirala so koncerte, dejavnosti glasbenih skupin,
kot so zbori in orkestri, glasbeno vzgojo v glasbenih šolah in konservatori-
jih, glasbene knjižnice, objavljala so dela hrvaških in slovenskih skladate-
ljev, gradila ustanove s koncertnimi dvoranami ter skrbela za dediščino, na
primer spomenike. Omenjena tri društva smo primerjali na podlagi nas-
lednjih meril: osnovne informacije, ustanovitev, ime, dejavnosti, člani, me-
ceni in stavbe. Njihova usoda je bila podobna, saj so delovala v isti državi
(Avstrijsko cesarstvo, Jugoslavija), le da so Kolo razpustili leta 1948, drugi
dve pa sta preživeli do danes. Glasbena matica si je opomogla od časa po
letu 1945, ko ji je bilo dovoljeno delovati samo kot zbor, za Hrvaški glasbeni
inštitut pa upamo, da si bo povsem opomogel po hudem potresu leta 2020.
Ključne besede: Hrvaški glasbeni zavod, Hrvaško pevsko društvo Kolo,
Glasbena matica Ljubljana, glasbeno društvo
Friedhelm Brusniak
Ustanovitev nemške zborovske zveze leta 1862
in »avstrijska težava«: razmislek o novih težnjah
v zgodovinskih raziskavah zborovskega petja
Ob spominu na nastanek Nemškega cesarstva leta 1870/71 se je več pozor-
nosti namenilo tudi pomenu, ki so ga imele množične organizacije telo-
vadcev, pevcev in strelcev v času, ko se je oblikovalo Nemško cesarstvo. Ko
je bila 21. septembra 1862 v Coburgu ustanovljena Deutscher Sängerbund
(Nemška zborovska zveza), največja zborovska zveza tistega stoletja na sve-
tu, so se delegati odločili, da bodo v prvi odstavek osnutka statuta vnes-
li korenito spremembo. Krovna zveza je tako po novem vključevala »vsa
nemška pevska društva ter pevska društva in moške pevske zbore Nem-
cev, ki živijo v tujini in se vanje včlanijo«. Nova ubeseditev v statutu je spro-
žila buren politični odziv ter tako postala breme in izziv zlasti pri prenosu
459
Nada Bezić
Podobnosti in razlike: primerjava Glasbene matice
Ljubljana in glasbenih društev v Zagrebu: Hrvatski glazbeni
zavod [Hrvaški glasbeni zavod] in Hrvatsko pjevačko društvo
“Kolo” [Hrvaško pevsko društvo “Kolo”]
Od začetka 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bila glavna glas-
bena društva na ozemlju Hrvaške in Slovenije Hrvaški glasbeni inštitut v
Zagrebu, ki je bil ustanovljen leta 1827, Hrvaško pevsko društvo Kolo, us-
tanovljeno leta 1862, in Glasbena matica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena
leta 1872. Vsa so prispevala h glasbenemu in kulturnemu življenju v mes-
tih, kjer so delovala: organizirala so koncerte, dejavnosti glasbenih skupin,
kot so zbori in orkestri, glasbeno vzgojo v glasbenih šolah in konservatori-
jih, glasbene knjižnice, objavljala so dela hrvaških in slovenskih skladate-
ljev, gradila ustanove s koncertnimi dvoranami ter skrbela za dediščino, na
primer spomenike. Omenjena tri društva smo primerjali na podlagi nas-
lednjih meril: osnovne informacije, ustanovitev, ime, dejavnosti, člani, me-
ceni in stavbe. Njihova usoda je bila podobna, saj so delovala v isti državi
(Avstrijsko cesarstvo, Jugoslavija), le da so Kolo razpustili leta 1948, drugi
dve pa sta preživeli do danes. Glasbena matica si je opomogla od časa po
letu 1945, ko ji je bilo dovoljeno delovati samo kot zbor, za Hrvaški glasbeni
inštitut pa upamo, da si bo povsem opomogel po hudem potresu leta 2020.
Ključne besede: Hrvaški glasbeni zavod, Hrvaško pevsko društvo Kolo,
Glasbena matica Ljubljana, glasbeno društvo
Friedhelm Brusniak
Ustanovitev nemške zborovske zveze leta 1862
in »avstrijska težava«: razmislek o novih težnjah
v zgodovinskih raziskavah zborovskega petja
Ob spominu na nastanek Nemškega cesarstva leta 1870/71 se je več pozor-
nosti namenilo tudi pomenu, ki so ga imele množične organizacije telo-
vadcev, pevcev in strelcev v času, ko se je oblikovalo Nemško cesarstvo. Ko
je bila 21. septembra 1862 v Coburgu ustanovljena Deutscher Sängerbund
(Nemška zborovska zveza), največja zborovska zveza tistega stoletja na sve-
tu, so se delegati odločili, da bodo v prvi odstavek osnutka statuta vnes-
li korenito spremembo. Krovna zveza je tako po novem vključevala »vsa
nemška pevska društva ter pevska društva in moške pevske zbore Nem-
cev, ki živijo v tujini in se vanje včlanijo«. Nova ubeseditev v statutu je spro-
žila buren politični odziv ter tako postala breme in izziv zlasti pri prenosu
459
