Page 462 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 462
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
zborovske kulture med pevci v Nemškem cesarstvu in Avstriji. Na primeru
Velikega nemškega pevskega festivala leta 1861 v Nürnbergu je podrobneje
osvetljena »avstrijska težava«, kar ponuja možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Deutscher Sängerbund (Nemška zborovska zveza), pevski
festivali, nacionalizem, obdobje nastanka Nemškega cesarstva, demokra-
tično gibanje, Avstrija, Laibach/Ljubljana
Manja Flisar Šauperl
Glasbena matica Maribor (1919–1948)
GM Maribor je med letoma 1919 in 1948 na vseh področjih svojega delo-
vanja dosegla tehtne sadove. Načrtno izobraževanje in širjenje glasbene
umetnosti ter sodelovanje številnih priznanih zborovodij, dirigentov, skla-
dateljev in izvajalcev je vodilo k dvigu narodne in kulturne istovetnosti.
Kot medvojno gibalo glasbenega udejanjanja je GM Maribor tvorno prispe-
vala k razvoju mariborskega glasbenega šolstva in koncertnega življenja ter
kulturne zgodovine mesta nasploh. Poudariti je treba, da je tako v izobra-
ževalni kot poustvarjalni, pa tudi svojih drugih dejavnostih, GM Maribor
orala ledino slovenskega glasbenega življenja v Mariboru in širše. Z vsemi
dejavnostmi, ki jih je vključevala, si je prizadevala za dvig splošne glasbene
kulture v severovzhodnem delu Slovenije in tako bogatila nacionalno po-
dobo glasbenega življenja.
Ključne besede: Glasbena društva, glasbena šola, koncertna dejavnost, pev-
ski zbor, orkester
Luba Kijanovska, Teresa Mazepa, Miroslaw Dymon
Funkcije glasbenih društev v večnacionalnem družbeno
kulturnem okolju (na primeru galicijskega glasbenega
društva)
Evropska glasbena društva so v 19. stoletju igrala edinstveno vlogo pri obli-
kovanju družbeno-kulturnih strategij v številnih državah. V članku so na
primeru Galicijskega glasbenega društva analizirana glavna načela druž-
beno-kulturnih funkcij ljubiteljskih glasbenih organizacij. Galicijsko glas-
beno društvo je nastalo leta 1838 v Habsburškem cesarstvu na ozemlju, ki
se je takrat imenovalo Kraljestvo Galicije in Lodomerije, od leta 1919 do
leta 1939 pa so z dejavnostmi nadaljevali v drugi Republiki obeh narodov
(»Rzeczpospolita«). Raznolike dejavnosti društva so bile še posebno po-
membne za večnacionalni značaj Galicije. Galicijsko glasbeno društvo je
vplivalo na razvoj profesionalne in ljubiteljske glasbe v različnih družbenih
460
zborovske kulture med pevci v Nemškem cesarstvu in Avstriji. Na primeru
Velikega nemškega pevskega festivala leta 1861 v Nürnbergu je podrobneje
osvetljena »avstrijska težava«, kar ponuja možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Deutscher Sängerbund (Nemška zborovska zveza), pevski
festivali, nacionalizem, obdobje nastanka Nemškega cesarstva, demokra-
tično gibanje, Avstrija, Laibach/Ljubljana
Manja Flisar Šauperl
Glasbena matica Maribor (1919–1948)
GM Maribor je med letoma 1919 in 1948 na vseh področjih svojega delo-
vanja dosegla tehtne sadove. Načrtno izobraževanje in širjenje glasbene
umetnosti ter sodelovanje številnih priznanih zborovodij, dirigentov, skla-
dateljev in izvajalcev je vodilo k dvigu narodne in kulturne istovetnosti.
Kot medvojno gibalo glasbenega udejanjanja je GM Maribor tvorno prispe-
vala k razvoju mariborskega glasbenega šolstva in koncertnega življenja ter
kulturne zgodovine mesta nasploh. Poudariti je treba, da je tako v izobra-
ževalni kot poustvarjalni, pa tudi svojih drugih dejavnostih, GM Maribor
orala ledino slovenskega glasbenega življenja v Mariboru in širše. Z vsemi
dejavnostmi, ki jih je vključevala, si je prizadevala za dvig splošne glasbene
kulture v severovzhodnem delu Slovenije in tako bogatila nacionalno po-
dobo glasbenega življenja.
Ključne besede: Glasbena društva, glasbena šola, koncertna dejavnost, pev-
ski zbor, orkester
Luba Kijanovska, Teresa Mazepa, Miroslaw Dymon
Funkcije glasbenih društev v večnacionalnem družbeno
kulturnem okolju (na primeru galicijskega glasbenega
društva)
Evropska glasbena društva so v 19. stoletju igrala edinstveno vlogo pri obli-
kovanju družbeno-kulturnih strategij v številnih državah. V članku so na
primeru Galicijskega glasbenega društva analizirana glavna načela druž-
beno-kulturnih funkcij ljubiteljskih glasbenih organizacij. Galicijsko glas-
beno društvo je nastalo leta 1838 v Habsburškem cesarstvu na ozemlju, ki
se je takrat imenovalo Kraljestvo Galicije in Lodomerije, od leta 1919 do
leta 1939 pa so z dejavnostmi nadaljevali v drugi Republiki obeh narodov
(»Rzeczpospolita«). Raznolike dejavnosti društva so bile še posebno po-
membne za večnacionalni značaj Galicije. Galicijsko glasbeno društvo je
vplivalo na razvoj profesionalne in ljubiteljske glasbe v različnih družbenih
460
