Page 463 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 463
povzetki
in nacionalnih okoljih, koncertno življenje je s pomočjo društva postalo
znatno bogatejše, podpirali pa so tudi profesionalno glasbeno izobraževa-
nje v Lvovu in drugod po Galiciji ter tako postali vzor podobnim institu-
cijam v drugih mestih. Člani društva so intenzivno sodelovali v različnih
umetniških dejavnostih, skrbeli za estetsko izobraževanje družbe in držali
korak z zadnjimi dosežki evropske glasbe.
V društvu so bile stotine ljubiteljev glasbe in amaterskih glasbenikov, pa
tudi številni profesionalni glasbeniki – pevci, instrumentalisti, dirigenti,
skladatelji, učitelji in muzikologi. Spodbujali so tudi delo lokalnih sklada-
teljev. Zahvaljujoč pobudam Galicijskega glasbenega društva in njegovih
aktivnih članov so v Lvovu lahko prisluhnili izjemnim glasbenikom tiste-
ga časa, kot so bili Franz Liszt, Johannes Brahms, Stanislaw Moniuszko in
drugi.
Ključne besede: Galicijsko glasbeno društvo, Lvov, Galicija, kulturno-druž-
bene funkcije
Darja Koter
Družbeno-politična vloga in kulturno-izobraževalno
poslanstvo ptujskih glasbenih društev druge polovice
19. stoletja ter njihov vpliv na Glasbeno matico Ptuj
Spodnještajersko mesto Ptuj je v drugi polovici 19. stoletja veljalo za nem-
ško mesto, čeprav leži na območju, ki so ga stoletja naseljevali Slovenci.
Večina meščanov je bilo nemške narodnosti, medtem ko so Slovenci živeli
predvsem v okolici in na podeželju. Med izobraženimi meščani so bili tudi
vsestransko vplivni Slovenci različnih poklicev, vodilni v utrjevanju rodo-
ljubnosti in razvoju splošne in glasbene kulture. Do 60. let 19. stoletja je
bilo članstvo v glasbenih društvih narodnostno mešano, pomembni sta bili
zgolj posameznikova razgledanost in pripadnost dejavnosti posameznemu
društvu. Družbeno-politična in kulturna gibanja tega območja so sledila
vsesplošnim evropskim trendom ter od 70. let 19. stoletja stopnjevala poli-
tična nasprotja in utrjevala narodno zavest, pri čemer so imela vzgojno-izo-
braževalno in agitacijsko vlogo glasbena društva. Pevsko društvo Männer
gesang Verein Pettau (1863), Narodna čitalnica (1864), ki je ob zborovskem
petju razvijala glasbeno šolstvo, Pettauer Musikverein (1878) z instrumen-
talno dejavnostjo in ugledno javno glasbeno šolo ter Mestna godba, ki so jo
vodili profesionalno šolani kapelniki, so si prizadevali doseči čim višjo ra-
ven poustvarjanja zborovske, komorne, orkestralne in godbene glasbe ter
vzpostaviti profesionalno glasbeno šolstvo. Narodna čitalnica, Musikvere
461
in nacionalnih okoljih, koncertno življenje je s pomočjo društva postalo
znatno bogatejše, podpirali pa so tudi profesionalno glasbeno izobraževa-
nje v Lvovu in drugod po Galiciji ter tako postali vzor podobnim institu-
cijam v drugih mestih. Člani društva so intenzivno sodelovali v različnih
umetniških dejavnostih, skrbeli za estetsko izobraževanje družbe in držali
korak z zadnjimi dosežki evropske glasbe.
V društvu so bile stotine ljubiteljev glasbe in amaterskih glasbenikov, pa
tudi številni profesionalni glasbeniki – pevci, instrumentalisti, dirigenti,
skladatelji, učitelji in muzikologi. Spodbujali so tudi delo lokalnih sklada-
teljev. Zahvaljujoč pobudam Galicijskega glasbenega društva in njegovih
aktivnih članov so v Lvovu lahko prisluhnili izjemnim glasbenikom tiste-
ga časa, kot so bili Franz Liszt, Johannes Brahms, Stanislaw Moniuszko in
drugi.
Ključne besede: Galicijsko glasbeno društvo, Lvov, Galicija, kulturno-druž-
bene funkcije
Darja Koter
Družbeno-politična vloga in kulturno-izobraževalno
poslanstvo ptujskih glasbenih društev druge polovice
19. stoletja ter njihov vpliv na Glasbeno matico Ptuj
Spodnještajersko mesto Ptuj je v drugi polovici 19. stoletja veljalo za nem-
ško mesto, čeprav leži na območju, ki so ga stoletja naseljevali Slovenci.
Večina meščanov je bilo nemške narodnosti, medtem ko so Slovenci živeli
predvsem v okolici in na podeželju. Med izobraženimi meščani so bili tudi
vsestransko vplivni Slovenci različnih poklicev, vodilni v utrjevanju rodo-
ljubnosti in razvoju splošne in glasbene kulture. Do 60. let 19. stoletja je
bilo članstvo v glasbenih društvih narodnostno mešano, pomembni sta bili
zgolj posameznikova razgledanost in pripadnost dejavnosti posameznemu
društvu. Družbeno-politična in kulturna gibanja tega območja so sledila
vsesplošnim evropskim trendom ter od 70. let 19. stoletja stopnjevala poli-
tična nasprotja in utrjevala narodno zavest, pri čemer so imela vzgojno-izo-
braževalno in agitacijsko vlogo glasbena društva. Pevsko društvo Männer
gesang Verein Pettau (1863), Narodna čitalnica (1864), ki je ob zborovskem
petju razvijala glasbeno šolstvo, Pettauer Musikverein (1878) z instrumen-
talno dejavnostjo in ugledno javno glasbeno šolo ter Mestna godba, ki so jo
vodili profesionalno šolani kapelniki, so si prizadevali doseči čim višjo ra-
ven poustvarjanja zborovske, komorne, orkestralne in godbene glasbe ter
vzpostaviti profesionalno glasbeno šolstvo. Narodna čitalnica, Musikvere
461
