Page 464 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 464
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
in in ptujska deška obrtna šola so bili nosilci javnega glasbenega izobraže-
vanja z dolgoročnim vplivom na njegov razvoj po prvi svetovni vojni, ki ga
je predstavljala Glasbena šola Glasbene matice Ptuj (1922). Ta je nadaljeva-
la delo svojih predhodnic in ni bila podružnica ljubljanske Glasbene ma-
tice, kot je bila v slovenskem okolju pogosta praksa. Kljub formalni samo-
stojnosti pa se je vsestransko zgledovala po njenih primarnih nalogah in
ciljih, posebno v profesionalnosti vzgojno-izobraževalnih in poustvarjal-
nih dejavnostih.
Ključne besede: Narodna čitalnica Ptuj, Männergesang Verein Pettau,
Pettauer Musikverein, Mestna godba, Glasbena matica Ptuj
Hartmut Krones
»Levi« in »desni« amaterski zbori
in njihovi politični cilji na Dunaju v 19. stoletju
Dunajske ljubiteljske pevske zbore so v 19. stoletju močno zaznamovali poli-
tični cilji, ki so si jih zastavili. Delavski zbori so se že med marčno revoluci-
jo leta 1848 – kljub svojevoljnosti in diktatorsko odrejeni cenzuri Metterni-
chove diktature – zavzemali za socialno pravičnost in politično-družbeno
svobodo, zbore bratovščin pa so zanimali predvsem nemški nacionalni in-
teresi. »Nacionalni« interesi so bili tudi gonilo zborov, sestavljenih iz pri-
padnikov etničnih manjšin, ki so se v svojem koncertnem repertoarju po-
gosto izogibali delom v nemškem jeziku ali so jih celo povsem izključili.
Zbori delavskih društev, podjetij, poklicnih skupin ali verskih društev so
prav tako sledili političnim ali vsaj družbenim ciljem, kot pogosto priča-
jo njihova (včasih prav humoristična) imena. Kot zanimivost velja ome-
niti še, da so med »delavskimi pevci« že od začetka obstajali tudi meša-
ni in ženski pevski zbori, »meščanska« zborovska društva pa ženskam do
leta 1933 niso dovolila sodelovanja. Namen prispevka je predstaviti osnov-
ne poteze omenjene raznolikosti in s primeri ponazoriti nekatera področ-
ja njenega razvoja.
Ključne besede: dunajski zbori, dunajsko glasbeno življenje, delavske pesmi,
revolucija leta 1848
Helmut Loos
O kulturnem in političnem pomenu nemških moških
pevskih zborov
Moški pevski zbori se običajno ne uvrščajo med priljubljene tematike, s ka-
terimi se ukvarjajo glasbeni raziskovalci; številnim kolegom se to še danes
462
in in ptujska deška obrtna šola so bili nosilci javnega glasbenega izobraže-
vanja z dolgoročnim vplivom na njegov razvoj po prvi svetovni vojni, ki ga
je predstavljala Glasbena šola Glasbene matice Ptuj (1922). Ta je nadaljeva-
la delo svojih predhodnic in ni bila podružnica ljubljanske Glasbene ma-
tice, kot je bila v slovenskem okolju pogosta praksa. Kljub formalni samo-
stojnosti pa se je vsestransko zgledovala po njenih primarnih nalogah in
ciljih, posebno v profesionalnosti vzgojno-izobraževalnih in poustvarjal-
nih dejavnostih.
Ključne besede: Narodna čitalnica Ptuj, Männergesang Verein Pettau,
Pettauer Musikverein, Mestna godba, Glasbena matica Ptuj
Hartmut Krones
»Levi« in »desni« amaterski zbori
in njihovi politični cilji na Dunaju v 19. stoletju
Dunajske ljubiteljske pevske zbore so v 19. stoletju močno zaznamovali poli-
tični cilji, ki so si jih zastavili. Delavski zbori so se že med marčno revoluci-
jo leta 1848 – kljub svojevoljnosti in diktatorsko odrejeni cenzuri Metterni-
chove diktature – zavzemali za socialno pravičnost in politično-družbeno
svobodo, zbore bratovščin pa so zanimali predvsem nemški nacionalni in-
teresi. »Nacionalni« interesi so bili tudi gonilo zborov, sestavljenih iz pri-
padnikov etničnih manjšin, ki so se v svojem koncertnem repertoarju po-
gosto izogibali delom v nemškem jeziku ali so jih celo povsem izključili.
Zbori delavskih društev, podjetij, poklicnih skupin ali verskih društev so
prav tako sledili političnim ali vsaj družbenim ciljem, kot pogosto priča-
jo njihova (včasih prav humoristična) imena. Kot zanimivost velja ome-
niti še, da so med »delavskimi pevci« že od začetka obstajali tudi meša-
ni in ženski pevski zbori, »meščanska« zborovska društva pa ženskam do
leta 1933 niso dovolila sodelovanja. Namen prispevka je predstaviti osnov-
ne poteze omenjene raznolikosti in s primeri ponazoriti nekatera področ-
ja njenega razvoja.
Ključne besede: dunajski zbori, dunajsko glasbeno življenje, delavske pesmi,
revolucija leta 1848
Helmut Loos
O kulturnem in političnem pomenu nemških moških
pevskih zborov
Moški pevski zbori se običajno ne uvrščajo med priljubljene tematike, s ka-
terimi se ukvarjajo glasbeni raziskovalci; številnim kolegom se to še danes
462
