Page 460 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 460
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Raziskovanje tržaškega kulturnega in predvsem glasbenega življenja v 19.
stoletju še ni dobilo pravega zagona in idejna zasnova te raziskave je posta-
viti prve temelje za bolj poglobljeno predelavo.
Ključne besede: Trst, glasba, Schillerverein, slovenska društva, italijanska
društva
Matjaž Barbo
Alfred Khom, prizadevni zborovodja, spretni skladatelj
in izkušeni glasbenik, razpet med pevskimi omizju
in filharmoničnimi prizadevanji
V Linzu rojeni Alfred Khom (1825–1893) je dobro desetletje deloval v Lju-
bljani, kjer se je po besedah sodobnikov uveljavil kot izkušeni (tüchtiger)
glasbenik, spretni (geschickter) skladatelj in prizadevni (braver) zborovod-
ja. Deloval je kot pevski učitelj Filharmonične družbe in vodja njegovega
moškega zbora. Srečamo ga kot izjemno aktivnega glasbenika v Katoliškem
društvu rokodelskih pomočnikov (Katholischer Gesellenverein), nekaj časa
pa je bil tudi organist v cerkvi nemškega viteškega reda v ljubljanskih Kri-
žankah. Ob vsem tem pa se je zlasti uveljavil s pisanjem glasbe za gledališki
oder. Sodeloval je pri glasbi za odmevne postavitve igre Die muthigen We
iber von Veldes Ludvika Germonika, tako v nemškem izvirniku kot v obeh
slovenskih prevodih A. Umeka Okiškega oz. L. Prešerna (Pogumne Gorenj
ke in Serčne Blejke). Njegovo delo, ki se je deloma naslanjalo tudi na sloven-
sko ljudsko pesem, je odmevalo in bilo z uspehom izvajano tudi po tem, ko
se je preselil iz Ljubljane. V poznih letih na Dunaju je ohranil stike s Kranj-
sko, ki jo je s svojim delom nedvomno tako na profesionalnem kot ljubitelj-
skem področju močno zaznamoval.
Khom je umrl 1893 v Simmeringu pri Dunaju. Nekaj let za skladateljevo
smrtjo še izvajajo njegova dela na koncertnih odrih. Pozneje se Khomo-
va glasba izgubi s sporedov, s tem pa žal vse bolj bledi spomin na enega po-
membnih sooblikovalcev slovenske glasbene preteklosti.
Ključne besede: Alfred Khom, Filharmonična družba v Ljubljani (Philhar
monische Gesellschaft in Laibach), 19. stoletje, moško zborovsko petje, slo-
venska glasba
458
Raziskovanje tržaškega kulturnega in predvsem glasbenega življenja v 19.
stoletju še ni dobilo pravega zagona in idejna zasnova te raziskave je posta-
viti prve temelje za bolj poglobljeno predelavo.
Ključne besede: Trst, glasba, Schillerverein, slovenska društva, italijanska
društva
Matjaž Barbo
Alfred Khom, prizadevni zborovodja, spretni skladatelj
in izkušeni glasbenik, razpet med pevskimi omizju
in filharmoničnimi prizadevanji
V Linzu rojeni Alfred Khom (1825–1893) je dobro desetletje deloval v Lju-
bljani, kjer se je po besedah sodobnikov uveljavil kot izkušeni (tüchtiger)
glasbenik, spretni (geschickter) skladatelj in prizadevni (braver) zborovod-
ja. Deloval je kot pevski učitelj Filharmonične družbe in vodja njegovega
moškega zbora. Srečamo ga kot izjemno aktivnega glasbenika v Katoliškem
društvu rokodelskih pomočnikov (Katholischer Gesellenverein), nekaj časa
pa je bil tudi organist v cerkvi nemškega viteškega reda v ljubljanskih Kri-
žankah. Ob vsem tem pa se je zlasti uveljavil s pisanjem glasbe za gledališki
oder. Sodeloval je pri glasbi za odmevne postavitve igre Die muthigen We
iber von Veldes Ludvika Germonika, tako v nemškem izvirniku kot v obeh
slovenskih prevodih A. Umeka Okiškega oz. L. Prešerna (Pogumne Gorenj
ke in Serčne Blejke). Njegovo delo, ki se je deloma naslanjalo tudi na sloven-
sko ljudsko pesem, je odmevalo in bilo z uspehom izvajano tudi po tem, ko
se je preselil iz Ljubljane. V poznih letih na Dunaju je ohranil stike s Kranj-
sko, ki jo je s svojim delom nedvomno tako na profesionalnem kot ljubitelj-
skem področju močno zaznamoval.
Khom je umrl 1893 v Simmeringu pri Dunaju. Nekaj let za skladateljevo
smrtjo še izvajajo njegova dela na koncertnih odrih. Pozneje se Khomo-
va glasba izgubi s sporedov, s tem pa žal vse bolj bledi spomin na enega po-
membnih sooblikovalcev slovenske glasbene preteklosti.
Ključne besede: Alfred Khom, Filharmonična družba v Ljubljani (Philhar
monische Gesellschaft in Laibach), 19. stoletje, moško zborovsko petje, slo-
venska glasba
458
