Page 465 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 465
povzetki
zdi pod častjo. Umetnost obravnavajo z vidika čustvene izraznosti, zato
menijo, da so moški pevski zbori ena od številnih oblik nižjega kulturne-
ga življenja in si zato ne zaslužijo umetniškega priznanja. Če umetnost ra-
zumete kot zavezano načelu avtonomije, se vam moški pevski zbori zdijo
močno sumljivi zaradi raznolike prepletenosti s socialnimi in političnimi
vidiki. Drugače pa je, ko se lotite obravnave kulturnozgodovinskih vidikov;
v tem primeru vam moški pevski zbori ponujajo obilo priložnosti za razi-
skovanje. Izsledki tovrstnih raziskav pa so običajno zanimivi tudi za viso-
ko umetnost.
Ključne besede: meščansko gibanje za emancipacijo, narodna vera, veroiz-
povedi, nacionalna država, judovsko-krščansko izročilo
Wolfgang Marx
Glasbena društva na Irskem v 19. stoletju
Irska je bila v 19. stoletju del Združenega kraljestva. Nikoli ni bila »das Land
ohne Musik«, kot je bila to Anglija, vendar je bilo glasbeno življenje na Ir-
skem na začetku 19. stoletja precej drugačno in dosti revnejše kot stole-
tje poprej. Profesionalnega orkestra ali operne hiše ni bilo nikjer na otoku.
Razlogi za to so bili deloma družbeno-politični, povezani pa so bili z zako-
nom o združitvi iz leta 1801. Obenem se industrijska revolucija večjega dela
Irske – razen severovzhodne regije – skoraj ni dotaknila. Zanimanje za ir-
sko glasbeno življenje (in zgodovino) je začelo rasti šele skupaj z gelskim
obuditvenim gibanjem ob koncu stoletja. Cilj gibanja je bila »deanglizacija
Irske«, česar so se lotili s strategijo v treh korakih: ponovna uvedba in kre-
pitev uporabe irskega jezika, posebnih irskih športov in – ne nazadnje – ir-
ske glasbe.
V tem prispevku so najprej predstavljeni politični in družbeni preobrati
dobe (zakon o združitvi, katoliška emancipacija, velika lakota, gelsko obu-
ditveno gibanje, vojna za neodvisnost in državljanska vojna), s čimer je ori-
sano zgodovinsko ozadje, nato pa sledi primerjava vlog, ki so jih imela glas-
bena društva v Dublinu, Belfastu in Armaghu: bila so namreč upravna,
industrijska in verska središča. Opisano je tudi, kako sta na glasbeno življe-
nje Irske vplivali gibanje za zmernost in gelsko obuditveno gibanje. Vidiki,
na katere se osredotočamo pri opisu razlik med omenjenimi tremi društvi,
so: velikost, strategije nastopanja, verska in spolna politika, repertoar, kon-
servativnost in prizorišča.
Ključne besede: glasbena društva, zgodovina irske glasbe, zgodovina 19. sto-
letja, Dublin, Belfast, Armagh
463
zdi pod častjo. Umetnost obravnavajo z vidika čustvene izraznosti, zato
menijo, da so moški pevski zbori ena od številnih oblik nižjega kulturne-
ga življenja in si zato ne zaslužijo umetniškega priznanja. Če umetnost ra-
zumete kot zavezano načelu avtonomije, se vam moški pevski zbori zdijo
močno sumljivi zaradi raznolike prepletenosti s socialnimi in političnimi
vidiki. Drugače pa je, ko se lotite obravnave kulturnozgodovinskih vidikov;
v tem primeru vam moški pevski zbori ponujajo obilo priložnosti za razi-
skovanje. Izsledki tovrstnih raziskav pa so običajno zanimivi tudi za viso-
ko umetnost.
Ključne besede: meščansko gibanje za emancipacijo, narodna vera, veroiz-
povedi, nacionalna država, judovsko-krščansko izročilo
Wolfgang Marx
Glasbena društva na Irskem v 19. stoletju
Irska je bila v 19. stoletju del Združenega kraljestva. Nikoli ni bila »das Land
ohne Musik«, kot je bila to Anglija, vendar je bilo glasbeno življenje na Ir-
skem na začetku 19. stoletja precej drugačno in dosti revnejše kot stole-
tje poprej. Profesionalnega orkestra ali operne hiše ni bilo nikjer na otoku.
Razlogi za to so bili deloma družbeno-politični, povezani pa so bili z zako-
nom o združitvi iz leta 1801. Obenem se industrijska revolucija večjega dela
Irske – razen severovzhodne regije – skoraj ni dotaknila. Zanimanje za ir-
sko glasbeno življenje (in zgodovino) je začelo rasti šele skupaj z gelskim
obuditvenim gibanjem ob koncu stoletja. Cilj gibanja je bila »deanglizacija
Irske«, česar so se lotili s strategijo v treh korakih: ponovna uvedba in kre-
pitev uporabe irskega jezika, posebnih irskih športov in – ne nazadnje – ir-
ske glasbe.
V tem prispevku so najprej predstavljeni politični in družbeni preobrati
dobe (zakon o združitvi, katoliška emancipacija, velika lakota, gelsko obu-
ditveno gibanje, vojna za neodvisnost in državljanska vojna), s čimer je ori-
sano zgodovinsko ozadje, nato pa sledi primerjava vlog, ki so jih imela glas-
bena društva v Dublinu, Belfastu in Armaghu: bila so namreč upravna,
industrijska in verska središča. Opisano je tudi, kako sta na glasbeno življe-
nje Irske vplivali gibanje za zmernost in gelsko obuditveno gibanje. Vidiki,
na katere se osredotočamo pri opisu razlik med omenjenimi tremi društvi,
so: velikost, strategije nastopanja, verska in spolna politika, repertoar, kon-
servativnost in prizorišča.
Ključne besede: glasbena društva, zgodovina irske glasbe, zgodovina 19. sto-
letja, Dublin, Belfast, Armagh
463
