Page 229 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte ...
kontinuiranega razvoja, a se že v naslednjem taktu ustavi na dominanti do-
minante, kar načeloma pomeni konec razvoja in začetek prehoda na do-
minanto oz. kvartsekstakord tonike. To doseže kadenca prek zmanjšanega
septakorda na d, fis-mola in nato mutacije iz e-mola v E-dur, kar je primer-
ljivo z mutacijo iz es-mola v Es-dur na koncu srednjega dela kadence za prvi
stavek koncerta K. 271. Vsekakor pa je kontinuirani razvoj pri tej kaden-
ci za koncert K. 414 izredno kratek oz. ga ni, saj sestoji le iz ene modulaci-
je. Pri avtorjevi drugi kadenci je razvoj daljši, začne pa se že v drugem tak-
tu teme in sekvencira prvi in drugi takt. Motiv, ki je prvotno šele v četrtem
taktu teme, nastopi tu že v drugem taktu namesto motiva, ki je sekvenciran
v sedmem taktu srednjega dela kadence. Mozart sicer v srednjem delu sko-
raj vedno uporabi vsaj štiri zaporedne takte teme skupaj (izjema je kadenca
za prvi stavek koncerta K. 453, kjer uporabi le dva), vrstnega reda motivov
pa ne menja. Kadenca za koncert K. 491 v srednjem delu predstavi temo, s
katero klavir začne in se prej v orkestru ne pojavi. Tema modulira v Es-d-
ur namesto v G-dur, nato pa se z uporabo zmanjšanih septakordov naka-
že Fortspinnung, ki pa vodi do motiva, ki je del prve teme (v stavku se mo-
tiv začne v 35. taktu). Kontinuirani razvoj tu traja osem taktov in uporabi
sekvence ter diminuiran harmonski ritem. Ta odsek navadno vodi v zak-
ljučni del, v tej kadenci pa je ta odložen. Namesto tega v As-duru začnemo
z novim motivom, ki je del druge teme stavka (takti 148–156). Nato nas pa-
saže, ki so osnovane na stavku, peljejo do dominante. Opisana shema sledi
tematskemu uvodu v kadenco. Nato nastopi motiv iz 91. takta stavka, ki je
tu transponiran v As-dur. Motiv se nato kontinuirano razvije in doseže do-
minanto. Ta shema sledi običajni shemi srednjega dela kadence. Ta kadenca
torej pred zaključkom vsebuje še en uvod in še en srednji del.
Po tem odseku sledi razmeroma kratek zaključni del kadence, ki prek
sicer neobičajne alteracije, nemškega akorda doseže kvartsekstakord toni-
ke in nato zaključi kadenco. Mozartova prva kadenca za koncert K. 414 v
zaključnem delu uporabi subdominanto in nato dominanto dominante, da
doseže kvartsekstakord tonike, kot je običajno pri Mozartovih kadencah, ki
v zaključnem delu uporabijo tematski material, le da ga ta kadenca ne upora-
bi. Njegova druga kadenca uporabi zelo podobno harmonsko shemo, a tu-
18
kaj uporabi po prihodu na kvartsekstakord tonike v levi roki motiv, ki har-
monsko spominja na sekvence iz taktov 128–130, ritmično pa na levo roko v
263. taktu. Zaključni del avtorjeve prve kadence za koncert K. 414 se začne
na dominanti, potem preide na tonični kvintakord in ne kvartsekstakord.
18 Ibid., 269.

229