Page 227 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte ...
Analiza prve Mozartove kadence za koncert K. 414
Ta kadenca je kratka, obsega le 16 taktov. Mozart prične z motivom, ki ga
orkester vpelje v 50. taktu stavka v A-duru in je del zaključne skupine. Kas-
neje se pojavi v 252. taktu v orkestru in v 256. taktu v klavirskem partu, kjer
se melodija diatonično vzpenja po A-durovi lestvici do tona a, v kaden-
ci pa se vzpenja tudi kromatično in se konča na tonu cis. V levi roki je har-
monski postop v Albertijevih basih: A-dur -> E D6/5 -> A D2 -> D-dur -> F
nemški akord -> E-dur -> Cis D7 -> D-dur -> zm. sept. d-f-gis-h -> A-dur ->
zm. sept. cis-e-g-ais -> h-mol -> zm. sept. dis-fis-a-c -> A-dur 6/4. Sledi figu-
riran A-durov akord, ki se počasi spušča. Nato se vrtimo okoli A-durove-
ga kvartsekstakorda z uporabo D-dura, naposled pa po lestvičnem postopu
navzgor sledi trilček na h in tonika.

Analiza druge Mozartove kadence za koncert K. 414
Ta kadenca se začne z briljantno pasažo navzgor s tona e. V prvih desetih
taktih Mozart v šestnajstinkah figurira akorda tonike in dominante z do-
danim zmanjšanim septakordom dis-fis-a-c. Nato v dveh taktih v triolnem
ritmu pripelje do prve teme stavka, ki je ornamentirana drugače kot v iz-
virniku. Temi sledi šest taktov, nato pa sledijo tri sekvence, ki pripeljejo do
nemškega akorda na f, ki mu sledi kvartsekstakord tonike, A-dura. Na pe-
dalnem tonu e ostane Mozart štiri takte, nato pa se preko zmanjšanega sep-
takorda dis-fis-a-c spusti ponovno do tona e, ki ostane harmonska osnova
do konca kadence. Po virtuoznih pasažah nastopi trilček na tonu h, ki ga
podprejo dvojemke v levi roki, prekine pa ga kromatična pasaža navzgor,
ki vodi do tona h oktavo višje, s katerega zaključni trilček vodi do tonike.

Primerjava kadenc
Mozartova prva kadenca za koncert K. 414 se začne tematsko. Skladatelj
uporabi motiv iz zaključne skupine, ki je kot prvotno v A-duru. Teme kot
običajno pri tematskih uvodih ne pripelje do zaključka, temveč jo hitro zač-
ne harmonsko spreminjati. A harmonska shema oz. harmonski postop ne
spominja na harmonsko relativno enostavne začetke ostalih kadenc, kot so
kadence za prve stavke koncertov K. 238, K. 271, K. 415, K. 449 ali K. 450.
Mozart tu uporabi nepričakovane harmonske alteracije, harmonski ritem
je hiter, odsek pa se konča na kvartsekstakordu tonike. Sekvenciran je le
kratek del motiva. Vse to so značilnosti srednjega dela kadence in tehni-
ke Fortspinnung. Temu odseku sledi del, ki je tipičen zaključek Mozartove

227