Page 225 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

upoštevanje historičnega konteksta pri skladanju kadenc za klavirske koncerte ...
oktave zapolnjen z A-durovo lestvico. Odgovor na ta motiv je identičen (se-
veda v transpoziciji) s tistim iz druge teme, le da sta noti E (v originalu H)
okrašeni s triolama in menjalnim tonom dis. Nato pa bi v drugi temi sledi-
la potrditev tonalitete in izmik v dominanto, medtem ko se v kadenci tretja
ponovitev motiva začne na sekstakordu A-dura, nato pa preko dominan-
tnega septakorda na cis naredimo izmik v D-dur in potem preko dominan-
tnega kvintsekstakorda na h dosežemo kvartsekstakord A-dura. Melodija
v desni roki dvakrat uporabi motiv iz prve teme (dve osminki pod lokom
in daljša nota), nato pa preko figuriranega A-durovega akorda dosežemo
trilček na tonu h in dominantni septakord na e, ki nas vodi v prvo temo
stavka na toniki. Melodija teme je v drugem, tretjem in četrtem taktu or-
namentirana drugače kot pri njenem prvem nastopu, Albertijevi basi v levi
roki pa so enaki kot prej. Tema se za dva takta nadaljuje enako kot prej, nato
pa namesto tona d nastopi dis, kar vodi do dominantnega kvintsekstakor-
da na h (na tej fermati je potreben kratek ornament) in nato preko zmanj-
šanega septakorda d-f-gis-h do fis-mola. Tukaj nastopi motiv iz 264. takta
1. stavka, ki je v kadenci v fis-molu. Nato se ponovi v e-molu in modulira v
E-dur. 29. takt citira 267. takt 1. stavka, le da je v E-duru, medtem ko je mo-
tiv originalno v A-duru. 30. takt nas preko lestvičnega postopa pripelje do
A-dura. V 31. taktu nastopi nov motiv, ki se še dvakrat ponovi, vsakič ok-
tavo višje. Še dva takta ostanemo v A-duru, nato pa se prek sekvenc spusti-
mo do kvartsekstakorda A-dura. Sledijo trije takti figuriranega A-durove-
ga akorda v triolah, ki spominjajo na takte 131–134 v 1. stavku koncerta, in
končno zaključni trilček, ki vodi v toniko (A-dur).

Analiza druge avtorjeve kadence za koncert K. 414
Druga kadenca je krajša in bolj enostavna kot prva. Odpre se z motivom,
ki je del orkestrske ekspozicije in nastopi v 13. taktu stavka. Ta motiv se si-
cer v solističnem partu ne pojavi. V kadenci ga igramo v oktavah v obeh
rokah v razmaku decime. Nato nastopijo razložene oktave v obeh rokah v
enakem razmaku, ki vodijo do A-dura. Sledi izmik v cis-mol, nato pa pre-
ko dominantnega septakorda na cis, D-dura, dominantnega septakorda na
e, kvartsekstakorda A-dura in spet dominantnega septakorda na e doseže-
mo dva takta z improvizacijskim značajem, ki nas vodita v prvo temo stav-
ka v A-duru. Tema pa se že v drugem taktu razlikuje od originalne teme.
V naslednjih dveh taktih, ki vsebujeta enak motiv kot prva dva, dosežemo
sekstakord A-dura, nato pa v dveh taktih z dvema sekvencama dosežemo
kvintsekstakord na h. Sledijo sekvence (H-dur - E-dur - A-dur - zmanjšan

225