Page 228 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
kadence, vsebuje figuriran tonični akord in konec odloži z uporabo sub-
dominante. Vprašamo se lahko, ali je ta kadenca neke vrste skica oz. v njej
manjka začetni del. Seveda pa je možno, da je bil Mozartov namen, da se
kadenco izvede, kot je bila napisana. Tudi avtorjeva prva kadenca se začne
tematsko, uporabi pa motiv, ki ni začetna tema, tako kot Mozartova prva
kadenca. To je sicer redko, pojavi se le še v kadenci za zadnji stavek koncer-
14
ta K. 459. Most do srednjega dela ne vključuje virtuoznih pasaž iz stav-
ka, harmonske alteracije pa so enostavnejše kot v Mozartovi prvi kadenci.
Tako kot prva ima tudi avtorjeva druga kadenca tematski uvod, uporabi pa
motiv, ki ga klavir prej še ni zaigral. To je podobno Mozartovi navadi upo-
rabe motiva, ki ga orkester zaigra pred kadenco, saj tudi tega klavir ponava-
di ne zaigra prej. Kljub temu pa izbira motiva za Mozarta ni tipična. Tema
se predstavi v toniki, kar sicer načeloma velja za tematske uvode v Mozar-
tove kadence, tako je tudi tema iz avtorjeve prve kadence v uvodu transpo-
15
nirana v toniko. Most do dominantnega septakorda je kot pri avtorjevi prvi
kadenci harmonsko relativno enostaven, zgrajen pa je na motivu, ki se v
stavku prej ne pojavi. Mozartova druga kadenca ima v nasprotju z ostalimi
tremi virtuozni uvod. Harmonsko ni zapletena (enako harmonsko struk-
16
turo ima tudi kadenca za prvi stavek koncerta K. 271 ), prek dominante pa
vodi v srednji del, ki se začne na toniki. Tudi avtorjeva kadenca za koncert
K. 491 ima virtuozni uvod, ki pa je le ohlapno osnovan na pasažah iz stav-
ka. Morda bi se bolj skladalo z značajem stavka, če bi v prvih dveh taktih
uporabil pasaži podobni tisti iz 432. takta stavka, v naslednjih dveh pa ne-
kaj podobnega taktom 325–328. Seveda pa je tudi Mozart v začetnih delih
kadenc včasih uporabil bolj svobodne figuracije.
Pri Mozartovi prvi kadenci nastopi Fortspinnung že v začetnem delu,
tako da srednjega dela pravzaprav ni oz. je namesto začetnega. Njegova
druga kadenca pa uporabi prvo temo stavka, kar je sicer redkost. Običajno
Mozart v srednjem delu uporabi temo s spevnim značajem, kar pa je nava-
17
dno druga tema ali kakšen drug motiv iz stavka. Res pa je, da je prva tema
koncerta K. 414 spevna oz. lirična, kar je verjetno razlog, zakaj jo je skla-
datelj uporabil v srednjem delu. Kontinuirani razvoj (Fortspinnung), sicer
značilen za srednje dele kadenc, je tukaj izjemno kratek (štiri takte), har-
monsko enostaven, motiv pa ni diminuiran. Tudi avtorjeva prva kadenca
se začne s prvo temo stavka. Odmik od teme v 18. taktu nakazuje začetek
14 Badura-Skoda in Badura-Skoda, Interpreting Mozart, 258.
15 Ibid., 260.
16 Ibid., 261.
17 Ibid., 264.

228