Page 224 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2025. Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim┊Music Interpretation: Between the Artistic and the Scientific. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 8

glasbena interpretacija ... | music interpretation ...
dominanta, ki vodi na toniko. Na začetku je lahko tema ali pasaža brez
spremljave, ta ostane “latentno” še od kvartsekstakorda tonike, ki naznani
9
kadenco. V srednjem delu nastopi nova tema, ki je navadno cantabile tema
iz stavka, torej druga tema ali pa kakšen drug motiv iz koncerta. Lahko se
pojavi tudi prva tema, tudi če je bila uporabljena že prej. V zadnjem stavku
koncerta K. 450 Mozart v začetnem delu kadence vpelje prvo temo v zgor-
njem glasu, v srednjem delu pa v basu. Tema se ne zaključi kot v stavku,
temveč se nadaljuje v sekvence, ki uporabijo kratek motiv iz teme, pogosto
v ritmični diminuciji. Ta proces lahko imenujemo Fortspinnung. Ta odsek
10
se navadno konča na dominanti druge stopnje ali na dominanti dominan-
11
te, nato pa preide na dominanto ali kvartsekstakord tonike. Zaključni deli
so najbolj svobodni in vključujejo različne pasaže. Po svojih salzburških
koncertih začne Mozart uporabljati tudi tematski material. Konec kadence
lahko odložimo z izmikom v tonaliteto subdominantne funkcije. Kadenca
se konča s trilčkom v desni roki, v levi roki pa je na koncu dominantni sep-
takord. Trilček je včasih dvojen, v razmaku terce ali sekste, pod njim pa so
lahko v levi roki različni motivi. 12
Koncert v A-duru, št. 12, K. 414, ima za prvi stavek ohranjeni dve Mo-
zartovi kadenci, koncert v c-molu, št. 24, K. 491, pa nima ohranjenih ka-
denc. Napisal sem dve lastni kadenci za prvi stavek koncerta K. 414 in eno
za prvi stavek koncerta K. 491. S pomočjo harmonske in motivične analize
ter izsledkov Eve in Paula Badura-Skoda bom primerjal lastne kadence med
seboj in z izvirnimi Mozartovimi kadencami.

Analiza prve avtorjeve kadence za koncert K. 414 13
Kadenca se začne z motivom, ki ga srečamo v koncertu v 152. taktu prvega
stavka. Tam nastopi v E-duru. Namesto oktavnega skoka je v kadenci interval
9 Ibid., 257–64.
10 Avtor izraza je Wilhelm Fischer v članku »Zur Entwicklungsgeschichte des Wiener
klassischen Stils« (1915). Ibid., 265.
11 Ibid., 264–9.
12 Ibid., 269–72.
13 Glej priloge (kadence). Wolfgang Amadeus Mozart, Koncert za klavir in orkester v
A-duru, št. 12, KV 414, ur. Christoph Wolff (Kassel: Bärenreiter, 1976), 3–34, še po-
sebej 32–3, https://dme.mozarteum.at/DME/nma/start.php?l=2; Wolfgang Amade-
us Mozart, Koncert za klavir in orkester v c-molu, št. 24, KV 491, ur. Hermann Beck
(Kassel: Bärenreiter, 1959), 85–123, https://dme.mozarteum.at/DME/nma/start.
php?l=2; Wolfgang Amadeus Mozart, »NMA Online: Neue Mozart-Ausgabe: Digi-
talisierte Version = Neue Mozart Ausgabe: Digitized Version« (Salzburg: Internatio-
nale Stiftung Mozarteum, s. a.).

224