Page 188 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 188
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
Lep primer take upodobitve je podoba moškega, delo Emilea Bayarda za knji-
go L' homme primitif Louisa Figuierja. Prikazan je med skalovjem, pri čemer
je zgolj skala, na kateri kleči z desnim kolenom, pokrita s kožuhom. Na tleh
pred njim ležita medvedja čeljustnica ter sekira, podobna tisti, ki jo ima zata-
knjeno za pas. Dolgolas in bradat drži v desnici gorjačo, levico pa ima dvignje-
no v zrak ter ji sledi s pogledom. Upodobljen je v neusmiljenem trdem okolju
narave, ki ga simbolizirajo skale, vendar je zmagovalec nad to naravo, kar pri-
kazuje njegova zmagoslavna drža, ko se dviguje nad naravo, ki jo je premagal s
kulturo – skalo je pokril s krznom ter s sekiro potolkel medveda. Njegov kre-
ativni zagon in civilizatorno superiornost pa kaže predvsem njegova drža, kjer
je vsa njegova pozornost usmerjena naprej v prihodnost.
V drugi polovici devetnajstega stoletja sta se izoblikovala dva motivna
sklopa, ki sta prikazovala temeljne značilnosti življenja, kot jih je predvideva-
la tedanja teorija – delo in boj za obstanek. Delo kot sredstvo za civilizatorni
napredek je bilo prikazano kot izključna domena moških. Tako pozicijo naj-
lepše ilustrirata dve upodobitvi iz knjige L' homme primitif Louisa Figuierja.
Na prvi je prikazana v skalnatem okolju večja skupina moških, ki z zanosom
izdelujejo kamnita orodja, na drugi pa sta prikazana dva moška in otrok, ki v
jami netita ogenj. Drugo sliko dopolnjujeta še dve figuri, ki ravnokar vstopa-
ta v jamo – moški ter ženska, ki ob pogledu na čudež izdelave ognja presene-
čeno vije roke (Moser 1998, 129, fig. 5.17; 126, fig. 5.10).
Gre za klasično viktorjansko projekcijo odnosov med spoloma, kot jo
prikazuje tudi ilustracija družine neandertalcev iz revije Harper's Weekly iz
leta 1873 (Trinkaus, Shipman 1993, 399; fig. 68). Dolgolas moški v koraku je
obrnjen proti izhodu iz jame. Ogrnjen v krzneno obleko v levi roki drži se-
kiro. Ob steni in v sredini jame so nametane kosti, na desni strani pa zavita
v kože leži ženska, ki skriva obraz pred gledalcem. Upodobitev spet prikazu-
je klasično nelagodje ilustratorjev – moški je upodobljen divji in primitiven,
da pa ne bi v javnosti žalili dame, se njen obraz skrije pred opazovalcem. Pri
tem se moškega upodobi aktivnega, žensko pa pasivno. Izraznost podobe pa
stopnjujeta še upodobitvi dveh psov, ki se nahajata ob ležišču – eden leži in
gleda žensko, drugi pa kot čuvaj sedi z dvignjeno glavo in naprej obrnjeni-
mi ušesi ter opazuje dogajanje pred jamo. Tako zraven podobe dominantne-
ga moškega psa čuvaja še dodatno ustvarjata videz patriarhalne družine pri
čemer je žival zgolj podaljšana roka gospodarja, ki ne varuje zgolj doma am-
pak tudi namesto gospodarja bdi nad dejanji njegove, v domu zaprte, soproge.
Kljub sočasnim idejam o obstoju matriarhata v preteklosti, so upodo-
bitve reproducirale družinske razmere 19. stoletja. Do druge polovice devet-
najstega stoletja je v zahodni Evropi matriarhat služil bolj kot literarni trop,
188
Lep primer take upodobitve je podoba moškega, delo Emilea Bayarda za knji-
go L' homme primitif Louisa Figuierja. Prikazan je med skalovjem, pri čemer
je zgolj skala, na kateri kleči z desnim kolenom, pokrita s kožuhom. Na tleh
pred njim ležita medvedja čeljustnica ter sekira, podobna tisti, ki jo ima zata-
knjeno za pas. Dolgolas in bradat drži v desnici gorjačo, levico pa ima dvignje-
no v zrak ter ji sledi s pogledom. Upodobljen je v neusmiljenem trdem okolju
narave, ki ga simbolizirajo skale, vendar je zmagovalec nad to naravo, kar pri-
kazuje njegova zmagoslavna drža, ko se dviguje nad naravo, ki jo je premagal s
kulturo – skalo je pokril s krznom ter s sekiro potolkel medveda. Njegov kre-
ativni zagon in civilizatorno superiornost pa kaže predvsem njegova drža, kjer
je vsa njegova pozornost usmerjena naprej v prihodnost.
V drugi polovici devetnajstega stoletja sta se izoblikovala dva motivna
sklopa, ki sta prikazovala temeljne značilnosti življenja, kot jih je predvideva-
la tedanja teorija – delo in boj za obstanek. Delo kot sredstvo za civilizatorni
napredek je bilo prikazano kot izključna domena moških. Tako pozicijo naj-
lepše ilustrirata dve upodobitvi iz knjige L' homme primitif Louisa Figuierja.
Na prvi je prikazana v skalnatem okolju večja skupina moških, ki z zanosom
izdelujejo kamnita orodja, na drugi pa sta prikazana dva moška in otrok, ki v
jami netita ogenj. Drugo sliko dopolnjujeta še dve figuri, ki ravnokar vstopa-
ta v jamo – moški ter ženska, ki ob pogledu na čudež izdelave ognja presene-
čeno vije roke (Moser 1998, 129, fig. 5.17; 126, fig. 5.10).
Gre za klasično viktorjansko projekcijo odnosov med spoloma, kot jo
prikazuje tudi ilustracija družine neandertalcev iz revije Harper's Weekly iz
leta 1873 (Trinkaus, Shipman 1993, 399; fig. 68). Dolgolas moški v koraku je
obrnjen proti izhodu iz jame. Ogrnjen v krzneno obleko v levi roki drži se-
kiro. Ob steni in v sredini jame so nametane kosti, na desni strani pa zavita
v kože leži ženska, ki skriva obraz pred gledalcem. Upodobitev spet prikazu-
je klasično nelagodje ilustratorjev – moški je upodobljen divji in primitiven,
da pa ne bi v javnosti žalili dame, se njen obraz skrije pred opazovalcem. Pri
tem se moškega upodobi aktivnega, žensko pa pasivno. Izraznost podobe pa
stopnjujeta še upodobitvi dveh psov, ki se nahajata ob ležišču – eden leži in
gleda žensko, drugi pa kot čuvaj sedi z dvignjeno glavo in naprej obrnjeni-
mi ušesi ter opazuje dogajanje pred jamo. Tako zraven podobe dominantne-
ga moškega psa čuvaja še dodatno ustvarjata videz patriarhalne družine pri
čemer je žival zgolj podaljšana roka gospodarja, ki ne varuje zgolj doma am-
pak tudi namesto gospodarja bdi nad dejanji njegove, v domu zaprte, soproge.
Kljub sočasnim idejam o obstoju matriarhata v preteklosti, so upodo-
bitve reproducirale družinske razmere 19. stoletja. Do druge polovice devet-
najstega stoletja je v zahodni Evropi matriarhat služil bolj kot literarni trop,
188
