Page 183 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 183
sorodniki še kar prihajajo
predvsem Josefa Augusto (Prokop 1995, 47–50). Tako je metodološko stro-
ga znanost pogojevala kreativnost njegove domišljije pri izbiri motivov ter iz-
vedbi figur.
Stephanie Moser je njegov veliki opus ilustracij za popularno besedilo
Josefa Auguste, ki je bilo izdano tudi leta 1966 v Jugoslaviji pod naslovom Pre-
istorijski čovek (Augusta, Burian 1966), povezala s tradicijo Charlesa Knighta
oziroma njegovih realističnih in neromantičnih upodobitev na eni, ter tradi-
cijo 19. stoletja s panoptikumom scen, ki prikazujejo različna obdobja, na dru-
gi strani (Moser 1998, 161–162). Trditev morda ni ustrezna, če upoštevamo, da
je prav Burian izdelal največje število rekonstrukcij, da so njegovi motivi naj-
bolj kompleksni ter da je v večini primerov poskušal prikazati resnične arheo-
loške situacije – življenje je vdihnil najdiščem iz osrednje in vzhodne Evrope,
ki v preteklosti niso bila vizualno predstavljena. Tak primer je na primer re-
konstrukcija kanibalistične pojedine v Krapini, kjer obrobne figure razbijajo
človeške kosti, osrednji moški pa drži v rokah odrezano glavo (Augusta, Bu-
rian 1966, slika 21).
Pravzaprav lahko trdimo, da je prvi resnično upodabljal realna najdišča,
hkrati pa moramo priznati opombo Moserjeve, da je velikokrat kot poglavitni
motiv za umetniško ilustracijo primitivnosti prikazal gorjačo, ki pa na nobe-
nem od omenjenih najdišč ni bila odkrita (Moser 1998, 163). Čeprav je posku-
šal prikazati kompleksnost dogajanja v preteklosti, je ostal ujet v stereotipe, ki
so bili formirani že prej.
Primer tega je slika, ki jo je poimenoval Odhod na nova lovišča (Augu-
sta, Burian 1966, slika 16). Prikazuje skupino neandertalcev v pokrajini, pri
čemer moški nosijo gorjače in ujete zajce, ženska na desni strani pa zvita kr-
zna – ženska se pojavlja kot skrbnik inventarja domovanja tudi v primeru se-
litve. Drug primer je upodobitev, poimenovana Zimske težave, kjer se v jamo
vračajo lovci – spet so lovci izključno moški (Augusta, Burian 1966, slika 10).
Drugi pomenljivi element, ki je na sliki prisoten, je upodobitev lobanje jam-
skega medveda, ki se nahaja pri vhodu v jamo. Lobanja se ponovi spet na sliki
Neandertalsko naselje, kjer se znajde kot igrača v rokah otroka (Augusta, Bu-
rian 1966, slika 8) – spet smo priča neločljivi povezavi neandertalcev in jam-
skih medvedov.
Omenjena slika predstavlja njegovo verjetno najpomembnejše delo –
prikazuje skupino neandertalcev pred jamo. Slika sledi standardni kompozi-
ciji, kjer jo potok ločuje na dva dela, pri čemer se na eni strani nahajajo ljud-
je in na drugi divje živali, v tem primeru dlakavi nosorogi. Poglavitni aktivni
akterji so spet moški, pri čemer je potrebno opozoriti na izjemno dinamiko
upodobitve, ki prikazuje trenutek sredi intenzivne komunikacije med upodo-
183
predvsem Josefa Augusto (Prokop 1995, 47–50). Tako je metodološko stro-
ga znanost pogojevala kreativnost njegove domišljije pri izbiri motivov ter iz-
vedbi figur.
Stephanie Moser je njegov veliki opus ilustracij za popularno besedilo
Josefa Auguste, ki je bilo izdano tudi leta 1966 v Jugoslaviji pod naslovom Pre-
istorijski čovek (Augusta, Burian 1966), povezala s tradicijo Charlesa Knighta
oziroma njegovih realističnih in neromantičnih upodobitev na eni, ter tradi-
cijo 19. stoletja s panoptikumom scen, ki prikazujejo različna obdobja, na dru-
gi strani (Moser 1998, 161–162). Trditev morda ni ustrezna, če upoštevamo, da
je prav Burian izdelal največje število rekonstrukcij, da so njegovi motivi naj-
bolj kompleksni ter da je v večini primerov poskušal prikazati resnične arheo-
loške situacije – življenje je vdihnil najdiščem iz osrednje in vzhodne Evrope,
ki v preteklosti niso bila vizualno predstavljena. Tak primer je na primer re-
konstrukcija kanibalistične pojedine v Krapini, kjer obrobne figure razbijajo
človeške kosti, osrednji moški pa drži v rokah odrezano glavo (Augusta, Bu-
rian 1966, slika 21).
Pravzaprav lahko trdimo, da je prvi resnično upodabljal realna najdišča,
hkrati pa moramo priznati opombo Moserjeve, da je velikokrat kot poglavitni
motiv za umetniško ilustracijo primitivnosti prikazal gorjačo, ki pa na nobe-
nem od omenjenih najdišč ni bila odkrita (Moser 1998, 163). Čeprav je posku-
šal prikazati kompleksnost dogajanja v preteklosti, je ostal ujet v stereotipe, ki
so bili formirani že prej.
Primer tega je slika, ki jo je poimenoval Odhod na nova lovišča (Augu-
sta, Burian 1966, slika 16). Prikazuje skupino neandertalcev v pokrajini, pri
čemer moški nosijo gorjače in ujete zajce, ženska na desni strani pa zvita kr-
zna – ženska se pojavlja kot skrbnik inventarja domovanja tudi v primeru se-
litve. Drug primer je upodobitev, poimenovana Zimske težave, kjer se v jamo
vračajo lovci – spet so lovci izključno moški (Augusta, Burian 1966, slika 10).
Drugi pomenljivi element, ki je na sliki prisoten, je upodobitev lobanje jam-
skega medveda, ki se nahaja pri vhodu v jamo. Lobanja se ponovi spet na sliki
Neandertalsko naselje, kjer se znajde kot igrača v rokah otroka (Augusta, Bu-
rian 1966, slika 8) – spet smo priča neločljivi povezavi neandertalcev in jam-
skih medvedov.
Omenjena slika predstavlja njegovo verjetno najpomembnejše delo –
prikazuje skupino neandertalcev pred jamo. Slika sledi standardni kompozi-
ciji, kjer jo potok ločuje na dva dela, pri čemer se na eni strani nahajajo ljud-
je in na drugi divje živali, v tem primeru dlakavi nosorogi. Poglavitni aktivni
akterji so spet moški, pri čemer je potrebno opozoriti na izjemno dinamiko
upodobitve, ki prikazuje trenutek sredi intenzivne komunikacije med upodo-
183
