Page 191 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 191
odniki ter predniki, ki to niso

Pravzaprav je bila njuna rekonstrukcija, kljub ❙ 18
dejstvu, da se je omejevala zgolj na upodobi- Ljudje iz obdobja velikega medveda
tev glave, najbolj korektna. Če jo primerjamo in mamuta iz prve izdaje Figuier-
z litografijo Mustona iz leta 1887, ki naj bi prav jeve L‘ homme primitif iz 1870 (po
tako predstavljala neandertalca, je slednja pri- Coye 2000, 208, fig. 1).
kazovala bitje, ki ni imelo nobenih značilnosti,
ki so jih na neadertalskih ostankih prepozna-
li anatomi. Podoba je prikazovala bitje izrazi-
to opičjega obraza, dolgih in elegantnih (skoraj
gibonskih) okončin, pri katerih je potrebno iz-
postaviti dolge prste na rokah ter dolge in opič-
je prste na nogah (Moser 1998, 139, fig. 5. 27).
Za razliko od dolgih las Phillipartovega ne-
andertalca ima Mustonov kratke, kar je prav
tako opičja značilnost. Hrbet ima ogrnjen s kr-
znom, ki je zavezano pod vratom ter elegantno
ogrnjeno preko leve roke. V desni roki vleče za
sabo sekiro na dolgem toporišču. Posebnost pa
predstavlja tudi krajina, v katero je postavljen,
saj so v ozadju za njim vidni iglavci ob soteski,
na njegovi levi pa na skali raste okoli štora gr-
movje.

191
   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196