Page 190 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 190
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
etnografi. Šokirani zaradi srečanj s spolnimi praksami določenih novih poda-
nikov Britanskega imperija, ki bi jih danes lahko pogojno imenovali za egali-
tarne, so sklenili, da je oblast očitno v rokah žensk, saj je bilo očitno, da ni bilo
dominantnih moških, konec koncev pa je nekdo moral vladati (Taylor 1996,
8). In ker so bili pojmovani kot primitivni ter izpeljano vzorčni model za re-
konstrukcijo prazgodovine, je sledila izpeljava domneve, da je v prazgodovini
vsepovsod vladal matriarhat. Seveda je poglavitni argument za obstoj matriar-
hata izviral tudi iz hipoteze o neprepoznavanju očetovstva. Iz udobja njihovih
naslanjačev je skupinica antropologov ob koncu devetnajstega stoletja trdila,
da so bili primitivni ljudje ali tako promiskuitetni, da očetovstva ni bilo mo-
goče določiti, ali pa so bili tako ignorantski do zveze med spolnimi odnosi in
zanositvijo, da vzajemnega razmerja niso prepoznali (Eller 2000, 94).
V tem duhu so postale ob koncu 19. stoletja pogoste upodobitve, ki so
prikazovale spopad dveh moških za žensko. Tak primer je upodobitev ugrabi-
tve, ki jo je leta 1888 naslikal Paul Jamin (Moser 1998, 152, fig. 6.3). Poglavitno
mesto pri upodobitvah spopadov pa je prikazovala podoba, ki je bila simbol
boja za življenje – spopad z jamskim medvedom. Na Bayardovi upodobitvi
iz leta 1870 medveda napada skupina moških (Moser 1998, 127, fig. 5.11), na
Devyjevi upodobitvi iz leta 1887 pa se z medvedom spopada en sam moški.
(Moser 1998, 132, fig. 5.23).Najbolj presenetljiv element pri obeh upodobitvah
je simbolična vloga votline, pred katero se dogaja boj – ne gre zgolj za boj za
preživetje človeka, ampak je na simbolni ravni prikazan boj za zaščito doma.
Skratka, če je šlo pri upodobitvah neandertalcev za čisto imaginarne fi-
gure, kjer so z likovnimi sredstvi izražene ideje predvsem o tem, kakšna druž-
bena razmerja naj bi vladala v preteklosti – se je situacija spremenila, ko so
predniki bili odkriti ter je zaradi njihove anatomske primitivnosti na dan pri-
vrela ideja o opičji fazi razvoja. U ospredje je prišla težnja po čim bolj realistič-
ni upodobitvi izgleda odkritega posameznika. Že Schaaffhausen je sodeloval
s slikarjem Philippartom, kateri je po njegovih navodilih izdelal rekonstruk-
cijo podobe obraza neandertalca. Za osnovo je uporabil najdbe iz Neandertala
in Spyja, pri čemer je bila posebnost risbe, ki jo je razlikovala od drugih človeš-
kih upodobitev, izrazita obrazna prognatija ter poudarjeni nadočesni oboki.
Podoba je sicer po sodobnih standardih rekonstruiranja nekoliko pretira-
na, pa vendar se je uveljavila kot poglavitna značilnost upodobitev neander-
talcev (Schmitz, Thissen 2000, 78). Prepričani smo lahko, da je poudarjanje
prognatije čeljusti in nosa služilo tudi za vizualno utemeljevanje primitivno-
sti upodobljenega – z drugimi besedami je prva znanstvena rekonstrukcija, ki
je temeljila na preučevanju najdb, vključila tudi likovne rešitve, izhajajoče iz
splošnega prepričanja znanosti tistega obdobja.
190
etnografi. Šokirani zaradi srečanj s spolnimi praksami določenih novih poda-
nikov Britanskega imperija, ki bi jih danes lahko pogojno imenovali za egali-
tarne, so sklenili, da je oblast očitno v rokah žensk, saj je bilo očitno, da ni bilo
dominantnih moških, konec koncev pa je nekdo moral vladati (Taylor 1996,
8). In ker so bili pojmovani kot primitivni ter izpeljano vzorčni model za re-
konstrukcijo prazgodovine, je sledila izpeljava domneve, da je v prazgodovini
vsepovsod vladal matriarhat. Seveda je poglavitni argument za obstoj matriar-
hata izviral tudi iz hipoteze o neprepoznavanju očetovstva. Iz udobja njihovih
naslanjačev je skupinica antropologov ob koncu devetnajstega stoletja trdila,
da so bili primitivni ljudje ali tako promiskuitetni, da očetovstva ni bilo mo-
goče določiti, ali pa so bili tako ignorantski do zveze med spolnimi odnosi in
zanositvijo, da vzajemnega razmerja niso prepoznali (Eller 2000, 94).
V tem duhu so postale ob koncu 19. stoletja pogoste upodobitve, ki so
prikazovale spopad dveh moških za žensko. Tak primer je upodobitev ugrabi-
tve, ki jo je leta 1888 naslikal Paul Jamin (Moser 1998, 152, fig. 6.3). Poglavitno
mesto pri upodobitvah spopadov pa je prikazovala podoba, ki je bila simbol
boja za življenje – spopad z jamskim medvedom. Na Bayardovi upodobitvi
iz leta 1870 medveda napada skupina moških (Moser 1998, 127, fig. 5.11), na
Devyjevi upodobitvi iz leta 1887 pa se z medvedom spopada en sam moški.
(Moser 1998, 132, fig. 5.23).Najbolj presenetljiv element pri obeh upodobitvah
je simbolična vloga votline, pred katero se dogaja boj – ne gre zgolj za boj za
preživetje človeka, ampak je na simbolni ravni prikazan boj za zaščito doma.
Skratka, če je šlo pri upodobitvah neandertalcev za čisto imaginarne fi-
gure, kjer so z likovnimi sredstvi izražene ideje predvsem o tem, kakšna druž-
bena razmerja naj bi vladala v preteklosti – se je situacija spremenila, ko so
predniki bili odkriti ter je zaradi njihove anatomske primitivnosti na dan pri-
vrela ideja o opičji fazi razvoja. U ospredje je prišla težnja po čim bolj realistič-
ni upodobitvi izgleda odkritega posameznika. Že Schaaffhausen je sodeloval
s slikarjem Philippartom, kateri je po njegovih navodilih izdelal rekonstruk-
cijo podobe obraza neandertalca. Za osnovo je uporabil najdbe iz Neandertala
in Spyja, pri čemer je bila posebnost risbe, ki jo je razlikovala od drugih človeš-
kih upodobitev, izrazita obrazna prognatija ter poudarjeni nadočesni oboki.
Podoba je sicer po sodobnih standardih rekonstruiranja nekoliko pretira-
na, pa vendar se je uveljavila kot poglavitna značilnost upodobitev neander-
talcev (Schmitz, Thissen 2000, 78). Prepričani smo lahko, da je poudarjanje
prognatije čeljusti in nosa služilo tudi za vizualno utemeljevanje primitivno-
sti upodobljenega – z drugimi besedami je prva znanstvena rekonstrukcija, ki
je temeljila na preučevanju najdb, vključila tudi likovne rešitve, izhajajoče iz
splošnega prepričanja znanosti tistega obdobja.
190
