Page 113 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 113
Čuječnost kot psihološka intervenca
za vsakdanjik
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Naš um v vsakodnevnem življenju pogosto odtava v premlevanje dogodkov,
ki so se zgodili v preteklosti, ali načrtuje stvari, ki se bodo šele zgodile. Ker
živimo v »stanju avtopilota«, zlahka spregledamo, kaj se resnično dogaja v
trenutku tukaj in zdaj. Čuječnost je pristop, ki uči namernega usmerjanja
pozornosti v sedanjost, z namenom sprejemanja, gojenja prijaznosti in so-
čutja. Korenine pristopa segajo v budistično filozofijo, v okviru psiholoških
pristopov pa se čuječnost največkrat povezuje z vedenjsko-kognitivno tera-
pijo v pristop na čuječnosti temelječe kognitivne terapije (m b c t). Pristop
m b c t se izkazuje kot eden najučinkovitejših za obvladovanje stresa in de-
presije. Še posebej to velja za tiste posameznike, katerih vzorci in navade
nevede ojačujejo tveganja za remisijo težav.
Izhodišča
Problem je vplival name, sem pa to tudi pričakovala. Vendar sem ugo-
tovila, da me je bolj potrlo razmišljanje o problemu kot konkretna
neugodna situacija, v kateri sem se znašla.
Udeleženka delavnice o čuječnosti, 2016
Pozornost človekovega uma pogosto odtava v premlevanje o dogodkih,
ki so se zgodili v preteklosti, ali razmišljanje o tem, kar se šele bo zgodilo.
Čuječnost predstavlja usmerjanje pozornosti z namenom in s prijaznostjo
v trenutek sedanjosti. Ta usmeritev je koristna, saj na ta način izstopimo
iz neozaveščenega življenja, ki mu rečemo tudi »stanje avtopilota«. Na ta
način smo pozornejši na različne kvalitete življenja, ki se odvijajo v vsakem
trenutku.
Filozofija čuječnosti sicer izhaja iz budistične meditativne prakse, a ele-
mente čuječnosti najdemo tudi v mnogih drugih religijah in filozofskih pri-
stopih, ki temeljijo na introspekciji in gojenju sočutja. Med drugim se naj-
dejo elementi v krščanstvu, islamskih sufijih, židovski kabali . . . , široko
razširjenost elementov čuječnosti pa verjetno lahko razumemo kot indic,
da je čuječnost pravzaprav splošno razširjena človeška vrlina.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 111–118). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.111-118
za vsakdanjik
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Naš um v vsakodnevnem življenju pogosto odtava v premlevanje dogodkov,
ki so se zgodili v preteklosti, ali načrtuje stvari, ki se bodo šele zgodile. Ker
živimo v »stanju avtopilota«, zlahka spregledamo, kaj se resnično dogaja v
trenutku tukaj in zdaj. Čuječnost je pristop, ki uči namernega usmerjanja
pozornosti v sedanjost, z namenom sprejemanja, gojenja prijaznosti in so-
čutja. Korenine pristopa segajo v budistično filozofijo, v okviru psiholoških
pristopov pa se čuječnost največkrat povezuje z vedenjsko-kognitivno tera-
pijo v pristop na čuječnosti temelječe kognitivne terapije (m b c t). Pristop
m b c t se izkazuje kot eden najučinkovitejših za obvladovanje stresa in de-
presije. Še posebej to velja za tiste posameznike, katerih vzorci in navade
nevede ojačujejo tveganja za remisijo težav.
Izhodišča
Problem je vplival name, sem pa to tudi pričakovala. Vendar sem ugo-
tovila, da me je bolj potrlo razmišljanje o problemu kot konkretna
neugodna situacija, v kateri sem se znašla.
Udeleženka delavnice o čuječnosti, 2016
Pozornost človekovega uma pogosto odtava v premlevanje o dogodkih,
ki so se zgodili v preteklosti, ali razmišljanje o tem, kar se šele bo zgodilo.
Čuječnost predstavlja usmerjanje pozornosti z namenom in s prijaznostjo
v trenutek sedanjosti. Ta usmeritev je koristna, saj na ta način izstopimo
iz neozaveščenega življenja, ki mu rečemo tudi »stanje avtopilota«. Na ta
način smo pozornejši na različne kvalitete življenja, ki se odvijajo v vsakem
trenutku.
Filozofija čuječnosti sicer izhaja iz budistične meditativne prakse, a ele-
mente čuječnosti najdemo tudi v mnogih drugih religijah in filozofskih pri-
stopih, ki temeljijo na introspekciji in gojenju sočutja. Med drugim se naj-
dejo elementi v krščanstvu, islamskih sufijih, židovski kabali . . . , široko
razširjenost elementov čuječnosti pa verjetno lahko razumemo kot indic,
da je čuječnost pravzaprav splošno razširjena človeška vrlina.
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 111–118). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.111-118
