Page 114 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 114
a Poštuvan
Intervencije, ki temeljijo na čuječnosti
Med najbolj razširjenimi programi čuječnostnih intervencij sta na čuječ-
nosti temelječe zmanjševanje stresa (Mindfulness-Based Stress Reduction –
mbsr) in ba čuječnosti temelječa kognitivna terapija (Mindfulness-Based Co-
gnitive Therapy – m b c t) (Teasdale idr., 2000, Segal idr., 2002; 2013). Prvi
pristop je pričel razvijati Jon Kabat-Zinn (1994; 1996; 2011), ki je na pod-
lagi lastne meditativne prakse oblikoval program za bolnike s kroničnimi
bolečinami. Njegove izkušnje so pokazale, da se je po vključitvi v program
spremenil predvsem odnos bolnikov do bolezni, saj sebe niso več doživljali
samo kot »bolnike«, temveč kot osebe, pri katerih so kronične bolečine le
ena od značilnosti.
Na podlagi teh spoznanj so Segal idr. (2002 in 2013) prilagodili program
m b sr za namene krepitve duševnega zdravja in vanj vključili več elemen-
tov vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter ga poimenovali na čuječnosti te-
melječa kognitivna terapija (Mindfulness-Based Cognitive Therapy – m b c t)
(Teasdale idr., 2000; Segal idr., 2013). Tak program je bil sprva namenjen
predvsem preprečevanju relapsa po ozdravljeni depresiji in zato so vanj
vključevali predvsem ljudi, ki so že okrevali po več epizodah depresije, ven-
dar se jim ta vedno znova vrača. Prve študije so pokazale, da se je odstotek
ponovitve depresije po 60 tednih pri vključitvi v program m b c t znižal na
37 v primerjavi s 66 pri običajnem zdravljenju (Segal idr., 2002).
Danes se intervencije čuječnosti ne uporabljajo le v preventivne namene,
temveč predvsem kot način terapije, terapevtskih pristopov pa je že kar ne-
kaj. Nedavni zaključki metaanalize (Kuyken idr., 2016) so po pregledu 2.555
študij ugotovili pozitiven učinek na izboljšanje depresivne motnje. Znan-
stvene študije, ki so bile narejene v zadnjih desetletjih, pa skoraj konsisten-
tno kažejo učinke čuječnosti na dobrobit posameznikov tudi pri zmanj-
ševanju stresa in tesnobe, motnjah hranjenja, obsesivno-kompulzivnih
motnjah, posttravmatski stresni motnji, kroničnih težavah v duševnem
zdravju ter izboljšanju razpoloženja pri splošni populaciji. Tehnike ču-
ječnosti imajo pozitiven vpliv tudi na telesno funkcioniranje, saj krepijo
imunski sistem, ob vadbi se pojavljajo ugodne spremembe v možganskem
delovanju, pogosto pa izboljšajo tudi razpoloženje oz. kvaliteto življenja pri
bolnikih s kroničnimi bolečinami ali drugimi kroničnimi boleznimi, kot so
multipla skleroza, onkološke bolezni itd. (Hempel idr., 2014; Fjorback idr.,
2011; Carmody in Baer, 2008).
Kompetence in znanja za uporabo principov čuječnosti
Psiholog lahko principe čuječnosti uporablja za vzdrževanje lastnega du-
ševnega zdravja in kot terapevtske intervencije za uporabnike svojih sto-
112
Intervencije, ki temeljijo na čuječnosti
Med najbolj razširjenimi programi čuječnostnih intervencij sta na čuječ-
nosti temelječe zmanjševanje stresa (Mindfulness-Based Stress Reduction –
mbsr) in ba čuječnosti temelječa kognitivna terapija (Mindfulness-Based Co-
gnitive Therapy – m b c t) (Teasdale idr., 2000, Segal idr., 2002; 2013). Prvi
pristop je pričel razvijati Jon Kabat-Zinn (1994; 1996; 2011), ki je na pod-
lagi lastne meditativne prakse oblikoval program za bolnike s kroničnimi
bolečinami. Njegove izkušnje so pokazale, da se je po vključitvi v program
spremenil predvsem odnos bolnikov do bolezni, saj sebe niso več doživljali
samo kot »bolnike«, temveč kot osebe, pri katerih so kronične bolečine le
ena od značilnosti.
Na podlagi teh spoznanj so Segal idr. (2002 in 2013) prilagodili program
m b sr za namene krepitve duševnega zdravja in vanj vključili več elemen-
tov vedenjsko-kognitivne psihoterapije ter ga poimenovali na čuječnosti te-
melječa kognitivna terapija (Mindfulness-Based Cognitive Therapy – m b c t)
(Teasdale idr., 2000; Segal idr., 2013). Tak program je bil sprva namenjen
predvsem preprečevanju relapsa po ozdravljeni depresiji in zato so vanj
vključevali predvsem ljudi, ki so že okrevali po več epizodah depresije, ven-
dar se jim ta vedno znova vrača. Prve študije so pokazale, da se je odstotek
ponovitve depresije po 60 tednih pri vključitvi v program m b c t znižal na
37 v primerjavi s 66 pri običajnem zdravljenju (Segal idr., 2002).
Danes se intervencije čuječnosti ne uporabljajo le v preventivne namene,
temveč predvsem kot način terapije, terapevtskih pristopov pa je že kar ne-
kaj. Nedavni zaključki metaanalize (Kuyken idr., 2016) so po pregledu 2.555
študij ugotovili pozitiven učinek na izboljšanje depresivne motnje. Znan-
stvene študije, ki so bile narejene v zadnjih desetletjih, pa skoraj konsisten-
tno kažejo učinke čuječnosti na dobrobit posameznikov tudi pri zmanj-
ševanju stresa in tesnobe, motnjah hranjenja, obsesivno-kompulzivnih
motnjah, posttravmatski stresni motnji, kroničnih težavah v duševnem
zdravju ter izboljšanju razpoloženja pri splošni populaciji. Tehnike ču-
ječnosti imajo pozitiven vpliv tudi na telesno funkcioniranje, saj krepijo
imunski sistem, ob vadbi se pojavljajo ugodne spremembe v možganskem
delovanju, pogosto pa izboljšajo tudi razpoloženje oz. kvaliteto življenja pri
bolnikih s kroničnimi bolečinami ali drugimi kroničnimi boleznimi, kot so
multipla skleroza, onkološke bolezni itd. (Hempel idr., 2014; Fjorback idr.,
2011; Carmody in Baer, 2008).
Kompetence in znanja za uporabo principov čuječnosti
Psiholog lahko principe čuječnosti uporablja za vzdrževanje lastnega du-
ševnega zdravja in kot terapevtske intervencije za uporabnike svojih sto-
112
