Page 41 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
Prepoznava in preprečevanje izgorelosti
upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko naleteli? Kako bi
ovire lahko premostili?
2. Spremembe v medosebnih odnosih (relational crafting; Wrzesniewski
in Dutton, 2001): spremembe v načinu komunikacije in v pogostosti
interakcij; načrtna izbira oseb, s katerimi komuniciramo. Kako bi ta
vidik lahko upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko na-
leteli? Kako bi ovire lahko premostili?
3. Spremembe v odnosu do dela (cognitive crafting; Wrzesniewski in
Dutton, 2001): spremembe v pogledu na lastne delovne naloge; spre-
membe v pomenu, ki ga pripisujemo nalogam. Kako bi ta vidik lahko
upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko naleteli? Kako bi
ovire lahko premostili?
4. Spremembe v zasebnem okolju (work-family balance crafting): načrto-
vanje časa za družino/za prijatelje/zase; vzdrževanje meja med delom
in zasebnim okoljem; spremembe v preživljanju prostega časa (npr.
redna telesna vadba); spremembe v komunikaciji izven dela (npr. is-
kanje opore); postavljanje prioritet. Kako bi ta vidik lahko upoštevali
v vašem življenju/prostem času? Na kakšne ovire bi lahko naleteli?
Kako bi ovire lahko premostili?
Zaključek
Vsak zaposleni se pri delu občasno počuti utrujeno in razočarano. Izgo-
relost predstavlja skrajno razsežnost takšnih občutij, ki nas močno ovira
pri opravljanju dela in vsakodnevnem delovanju. V okviru prepoznave iz-
gorelosti in preventive je pomembno, da se zavedamo znakov izgorelosti,
možnega poteka ter rizičnih dejavnikov. Prepoznava izgorelosti in preven-
tivno delovanje sta še posebej pomembni za psihologe, katerih duševno
zdravje je tesno povezano z ravnjo njihove strokovne usposobljenosti. Psi-
hologom lahko pri ohranjanju duševnega zdravja in ublažitvi znakov izgo-
relosti pomagajo že samorefleksija lastne situacije, zavedanje rizičnih de-
lovnih dejavnikov in usmeritve za spremembo določenih delovnih pogojev.
Navedene aktivnosti imajo lahko pozitivne posledice za psihologe, njihove
varovance in sodelavce ter so ključnega pomena zlasti ob odsotnosti orga-
nizacijskih dejavnikov, ki bi zagotavljali zdrava delovna okolja.
Literatura
Ackerley, G. D., Burnell, J., Holder, D. C., in Kurdek, L. A. (1988). Bur-
nout among licensed psychologists. Professional Psychology: Research
and Practice, 19(6), 624–631.
39
upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko naleteli? Kako bi
ovire lahko premostili?
2. Spremembe v medosebnih odnosih (relational crafting; Wrzesniewski
in Dutton, 2001): spremembe v načinu komunikacije in v pogostosti
interakcij; načrtna izbira oseb, s katerimi komuniciramo. Kako bi ta
vidik lahko upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko na-
leteli? Kako bi ovire lahko premostili?
3. Spremembe v odnosu do dela (cognitive crafting; Wrzesniewski in
Dutton, 2001): spremembe v pogledu na lastne delovne naloge; spre-
membe v pomenu, ki ga pripisujemo nalogam. Kako bi ta vidik lahko
upoštevali pri vašem delu? Na kakšne ovire bi lahko naleteli? Kako bi
ovire lahko premostili?
4. Spremembe v zasebnem okolju (work-family balance crafting): načrto-
vanje časa za družino/za prijatelje/zase; vzdrževanje meja med delom
in zasebnim okoljem; spremembe v preživljanju prostega časa (npr.
redna telesna vadba); spremembe v komunikaciji izven dela (npr. is-
kanje opore); postavljanje prioritet. Kako bi ta vidik lahko upoštevali
v vašem življenju/prostem času? Na kakšne ovire bi lahko naleteli?
Kako bi ovire lahko premostili?
Zaključek
Vsak zaposleni se pri delu občasno počuti utrujeno in razočarano. Izgo-
relost predstavlja skrajno razsežnost takšnih občutij, ki nas močno ovira
pri opravljanju dela in vsakodnevnem delovanju. V okviru prepoznave iz-
gorelosti in preventive je pomembno, da se zavedamo znakov izgorelosti,
možnega poteka ter rizičnih dejavnikov. Prepoznava izgorelosti in preven-
tivno delovanje sta še posebej pomembni za psihologe, katerih duševno
zdravje je tesno povezano z ravnjo njihove strokovne usposobljenosti. Psi-
hologom lahko pri ohranjanju duševnega zdravja in ublažitvi znakov izgo-
relosti pomagajo že samorefleksija lastne situacije, zavedanje rizičnih de-
lovnih dejavnikov in usmeritve za spremembo določenih delovnih pogojev.
Navedene aktivnosti imajo lahko pozitivne posledice za psihologe, njihove
varovance in sodelavce ter so ključnega pomena zlasti ob odsotnosti orga-
nizacijskih dejavnikov, ki bi zagotavljali zdrava delovna okolja.
Literatura
Ackerley, G. D., Burnell, J., Holder, D. C., in Kurdek, L. A. (1988). Bur-
nout among licensed psychologists. Professional Psychology: Research
and Practice, 19(6), 624–631.
39