Page 69 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Prepoznava in ukrepanje ob samomorilnem vedenju
Zgoraj navedeni podatki pri vseh treh osebah nakazujejo depresivno/sa-
momorilno ogroženost. Zato je bistveno, da preverimo, ali so te osebe de-
jansko ogrožene. Pri preverjanju depresivne simptomatike si lahko poma-
gamo s kakšnim od presejalnih vprašalnikov (za izhodišče vprašanj), npr.
p hq-9 ali Zungovo lestvico depresivnosti, ali z dobrim poznavanjem simp-
tomov, diagnostičnih kriterijev. O samomorilni ogroženosti lahko vpra-
šamo na različne načine, lahko uporabimo neposreden način (»Ali razmi-
šljate o samomoru?«) ali pa prehajamo od splošnejših vprašanj (o počutju)
k neposrednejšim (»Ali ste kdaj pomislili na smrt?«). Način bo torej prilago-
jen nam in sogovorniku, bistveno pa je, da v pogovoru izvemo, ali posamez-
nik razmišlja o samomoru in kako ogrožen je (na kateri stopnji se nahaja).
Pri spraševanju nam je lahko v pomoč pristop Vprašaj – prepričaj – na-
poti (glej https://www.qprinstitute.com). Pri pogovoru s posameznikom,
ki razmišlja o samomoru, je pomembno predvsem empatično poslušanje.
Posameznika ne prekinjajmo, ne minimalizirajmo njegove stiske, ampak
mu prisluhnimo in mu dajmo prostor, da spregovori o svoji stiski.
Če se v pogovoru izkaže, da je posameznik resno samomorilno ogrožen,
je pomembno, da poznamo ustrezne ukrepe (v okviru delovne organizacije
in izven nje). To pomeni tudi, da v primeru resne ogroženosti vztrajamo,
da gre posameznik po strokovno pomoč (zdravnik, bolnišnica . . .) in da mu
zagotovimo spremstvo. Iz njegove bližine odstranimo vsa nevarna sred-
stva, npr. zdravila, ostre predmete, orožje, vrvi, ki bi jih posameznik lahko
uporabil pri samomoru, s posameznikom pa lahko sklenemo tudi zavezo
za življenje. Dobro je tudi, da smo seznanjeni z viri pomoči, ki so na voljo v
našem (lokalnem) okolju in kamor lahko posameznika usmerimo. Spodaj
navajamo nekaj splošnih virov pomoči.
Ne smemo pa pozabiti tudi nase in na svojo vlogo v taki situaciji. Za-
vedati se moramo lastnih stališč in prepričanj o pojavu samomorilnosti,
čustev in omejitev, s katerimi se lahko ob tem srečamo, in drugih vpli-
vov/posledic, ki jih ima lahko tak pogovor za nas. Pomembno je, da imamo
tudi mi zgrajeno mrežo podpore in da vemo, kam/na koga se lahko obr-
nemo v primeru lastne stiske.
Spretnosti nudenja podpore v primeru smrti bližnjega
zaradi samomora
Predstavljajte si naslednjo situacijo in poskusite razmisliti, kako bi reagi-
rali. Pomagajte si z izhodišči v diskusiji.
Vaš/-a klient/-ka se naroči na srečanje z vami. Sporoči vam, da je sreča-
67
Zgoraj navedeni podatki pri vseh treh osebah nakazujejo depresivno/sa-
momorilno ogroženost. Zato je bistveno, da preverimo, ali so te osebe de-
jansko ogrožene. Pri preverjanju depresivne simptomatike si lahko poma-
gamo s kakšnim od presejalnih vprašalnikov (za izhodišče vprašanj), npr.
p hq-9 ali Zungovo lestvico depresivnosti, ali z dobrim poznavanjem simp-
tomov, diagnostičnih kriterijev. O samomorilni ogroženosti lahko vpra-
šamo na različne načine, lahko uporabimo neposreden način (»Ali razmi-
šljate o samomoru?«) ali pa prehajamo od splošnejših vprašanj (o počutju)
k neposrednejšim (»Ali ste kdaj pomislili na smrt?«). Način bo torej prilago-
jen nam in sogovorniku, bistveno pa je, da v pogovoru izvemo, ali posamez-
nik razmišlja o samomoru in kako ogrožen je (na kateri stopnji se nahaja).
Pri spraševanju nam je lahko v pomoč pristop Vprašaj – prepričaj – na-
poti (glej https://www.qprinstitute.com). Pri pogovoru s posameznikom,
ki razmišlja o samomoru, je pomembno predvsem empatično poslušanje.
Posameznika ne prekinjajmo, ne minimalizirajmo njegove stiske, ampak
mu prisluhnimo in mu dajmo prostor, da spregovori o svoji stiski.
Če se v pogovoru izkaže, da je posameznik resno samomorilno ogrožen,
je pomembno, da poznamo ustrezne ukrepe (v okviru delovne organizacije
in izven nje). To pomeni tudi, da v primeru resne ogroženosti vztrajamo,
da gre posameznik po strokovno pomoč (zdravnik, bolnišnica . . .) in da mu
zagotovimo spremstvo. Iz njegove bližine odstranimo vsa nevarna sred-
stva, npr. zdravila, ostre predmete, orožje, vrvi, ki bi jih posameznik lahko
uporabil pri samomoru, s posameznikom pa lahko sklenemo tudi zavezo
za življenje. Dobro je tudi, da smo seznanjeni z viri pomoči, ki so na voljo v
našem (lokalnem) okolju in kamor lahko posameznika usmerimo. Spodaj
navajamo nekaj splošnih virov pomoči.
Ne smemo pa pozabiti tudi nase in na svojo vlogo v taki situaciji. Za-
vedati se moramo lastnih stališč in prepričanj o pojavu samomorilnosti,
čustev in omejitev, s katerimi se lahko ob tem srečamo, in drugih vpli-
vov/posledic, ki jih ima lahko tak pogovor za nas. Pomembno je, da imamo
tudi mi zgrajeno mrežo podpore in da vemo, kam/na koga se lahko obr-
nemo v primeru lastne stiske.
Spretnosti nudenja podpore v primeru smrti bližnjega
zaradi samomora
Predstavljajte si naslednjo situacijo in poskusite razmisliti, kako bi reagi-
rali. Pomagajte si z izhodišči v diskusiji.
Vaš/-a klient/-ka se naroči na srečanje z vami. Sporoči vam, da je sreča-
67
