Page 76 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 76
eja Štirn in Vita Poštuvan
Izhodišča
Ko doživimo resnično tragedijo v življenju, se lahko odzovemo na dva na-
čina, bodisi z izgubo upanja in s samodestruktivnim ravnanjem ali pa upo-
rabimo izzive, s katerimi se soočamo, in spoznamo svojo notranjo moč.
Dalajlama
Krizni dogodki so različni. Gre lahko za hujše nesreče, bodisi v prometu,
pri delu, v športu, naravne nesreče, različna kazniva dejanja (ropi, fizični
napadi, grožnje, psihično, spolno nasilje, nasilje v družini, zloraba otrok,
ugrabitev . . .), smrt ljubljene osebe, hude bolezni, težke zdravstvene po-
sege, razne druge nenadne spremembe v človekovem življenju ali celo za
izkušnjo vojne. Merilo za to, ali se bo posameznik na dogodek odzval z
intenzivnimi čustvi strahu, nemoči in bomo govorili o travmatskem do-
godku, je subjektivna zaznava posameznika in doživljanje položaja, v ka-
terem se je znašel. Pomembni sta torej posameznikova ocena dogodka in
ocena lastnih zmožnosti, sposobnosti za odziv, ukrepanje v situaciji za iz-
hod iz nje (Lavrič in Štirn, 2016).
Travmatski dogodek je vsaka situacija, v kateri posameznik doživi gro-
žnjo svojemu življenju ali varnosti (fizični in/ali čustveni) ali življenju oz.
varnosti drugih ljudi. Ob tem doživlja nenavadno močne čustvene reakcije,
se počuti ogroženo, ranljivo in nemočno, kar vpliva na njegovo celostno
funkcioniranje v trenutni situaciji in/ali kasneje. Za travmatske dogodke
je značilno, da so skrajno negativni, nepredvidljivi ali nenadni in jih ni mo-
goče oz. jih je težko nadzorovati (Cvetek, 2009).
Psihična travma je odziv na izkušnjo travmatskega dogodka. Travmatski
dogodki vsaj za kratek čas bolj ali manj porušijo naše psihološko, telesno in
socialno ravnovesje, občutek varnosti, zaupanje. Vplivajo lahko do te mere,
da posamezna travmatska izkušnja v krajšem ali daljšem obdobju »obarva«
vse druge izkušnje (Lavrič in Štirn, 2016).
Razširjenost in posledice travmatskih izkušenj
Travmatske izkušnje niso redke. V splošni populaciji nekaj takega doživi
večina ljudi. Epidemiološki podatki za splošno populacijo na Nizozem-
skem (de Vries in Olff, 2009) so pokazali, da je izpostavljenost travmatski
izkušnji tekom življenja 80,7-odstotna, medtem ko Solomon in Johnson
(2002) poročata, da kar 89 oseb doživi travmatsko izkušnjo. Druge štu-
dije kažejo, da je enkratni travmatski izkušnji tekom življenja izpostavlje-
nih 60,7 moških in 51,2 žensk (Breslau idr., 1997; Kessler, idr., 1995;
74
Izhodišča
Ko doživimo resnično tragedijo v življenju, se lahko odzovemo na dva na-
čina, bodisi z izgubo upanja in s samodestruktivnim ravnanjem ali pa upo-
rabimo izzive, s katerimi se soočamo, in spoznamo svojo notranjo moč.
Dalajlama
Krizni dogodki so različni. Gre lahko za hujše nesreče, bodisi v prometu,
pri delu, v športu, naravne nesreče, različna kazniva dejanja (ropi, fizični
napadi, grožnje, psihično, spolno nasilje, nasilje v družini, zloraba otrok,
ugrabitev . . .), smrt ljubljene osebe, hude bolezni, težke zdravstvene po-
sege, razne druge nenadne spremembe v človekovem življenju ali celo za
izkušnjo vojne. Merilo za to, ali se bo posameznik na dogodek odzval z
intenzivnimi čustvi strahu, nemoči in bomo govorili o travmatskem do-
godku, je subjektivna zaznava posameznika in doživljanje položaja, v ka-
terem se je znašel. Pomembni sta torej posameznikova ocena dogodka in
ocena lastnih zmožnosti, sposobnosti za odziv, ukrepanje v situaciji za iz-
hod iz nje (Lavrič in Štirn, 2016).
Travmatski dogodek je vsaka situacija, v kateri posameznik doživi gro-
žnjo svojemu življenju ali varnosti (fizični in/ali čustveni) ali življenju oz.
varnosti drugih ljudi. Ob tem doživlja nenavadno močne čustvene reakcije,
se počuti ogroženo, ranljivo in nemočno, kar vpliva na njegovo celostno
funkcioniranje v trenutni situaciji in/ali kasneje. Za travmatske dogodke
je značilno, da so skrajno negativni, nepredvidljivi ali nenadni in jih ni mo-
goče oz. jih je težko nadzorovati (Cvetek, 2009).
Psihična travma je odziv na izkušnjo travmatskega dogodka. Travmatski
dogodki vsaj za kratek čas bolj ali manj porušijo naše psihološko, telesno in
socialno ravnovesje, občutek varnosti, zaupanje. Vplivajo lahko do te mere,
da posamezna travmatska izkušnja v krajšem ali daljšem obdobju »obarva«
vse druge izkušnje (Lavrič in Štirn, 2016).
Razširjenost in posledice travmatskih izkušenj
Travmatske izkušnje niso redke. V splošni populaciji nekaj takega doživi
večina ljudi. Epidemiološki podatki za splošno populacijo na Nizozem-
skem (de Vries in Olff, 2009) so pokazali, da je izpostavljenost travmatski
izkušnji tekom življenja 80,7-odstotna, medtem ko Solomon in Johnson
(2002) poročata, da kar 89 oseb doživi travmatsko izkušnjo. Druge štu-
dije kažejo, da je enkratni travmatski izkušnji tekom življenja izpostavlje-
nih 60,7 moških in 51,2 žensk (Breslau idr., 1997; Kessler, idr., 1995;
74
