Page 77 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 77
Psihološka pomoč po kriznih dogodkih
Stein idr., 1997). Več kot tri travmatske izkušnje naj bi doživelo 19,7 mo-
ških in 11,4 žensk (Forgash in Copeley, 2008). Posttravmatsko stresno
motnjo ima diagnosticirano približno 10 populacije (American Psychia-
tric Association, 2013), pri čemer je razpon od 1 do 14 (American Psychia-
tric Association, 1994); na Nizozemskem ima tekom življenja tako motnjo
diagnosticirano 7,4 populacije (de Vries in Olff, 2009).
Posledice travmatskih dogodkov se pojavljajo v različnih kombinacijah,
različno intenzivno. Odvisne so od narave in trajanja dogodka, od posame-
znika ter drugih okoliščin. Po travmatski izkušnji oz. izkušnjah lahko pri
ljudeh tudi daljši čas spremljamo posledice na naslednjih področjih (Cve-
tek, 2009): specifično psihobiološko funkcioniranje; travmatični spomini s
podoživljanjem travme; vedenje izogibanja, zanikanje in čustvena otope-
lost; struktura selfa, stanja ega oz. osebna identiteta so spremenjeni (iden-
titetna zmeda, disociativnost, depersonalizacija, derealizacija . . .); naveza-
nost, intimnost, težave v medosebnih odnosih (nezaupanje, odtujenost,
samodestruktivni odnosi, problemi meja v odnosih z drugimi ljudmi, okr-
njeno je funkcioniranje v zasebnem in poslovnem življenju).
Nekateri ljudje se po travmatskih izkušnjah soočajo s posttravmatsko
stresno motnjo. Gre za kombinacijo pretiranega vzburjenja, naučenega po-
gojevanja, porušenega načrtovanja in socialnega izogibanja. Vključuje več
patogenih procesov: stalno spreminjanje nevrobioloških procesov, odzive
pogojevanega strahu na dražljaje, povezane s travmatsko izkušnjo, spre-
minjanje kognitivne sheme, socialnega pojmovanja in razumevanja (kot
posledica globoke disonance med travmatsko izkušnjo in predhodnim poj-
movanjem sveta) (van der Kolk idr., 2007).
Oblike psihološke pomoči in kriznih intervencij
Ključno za delo s posamezniki, ki imajo izkušnje kriznih ali travmatskih
dogodkov, je zavedanje, da so odzivi večine ljudi v takšnih situacijah nor-
malni odzivi na nevsakodnevne in neobičajne okoliščine. Stisk, težav ni-
majo le ranljivejši, »ne dovolj močni« posamezniki, temveč večina ljudi v
različnih ter bolj ali manj intenzivnih oblikah.
Krizna intervencija je oblika strokovne pomoči, ki se izvaja takoj oz. v
krajšem času po kriznem dogodku. Njen namen je posameznikom, ki so
doživeli izkušnjo kriznega dogodka, pomagati, da se na ustrezen način spo-
primejo s posledicami te izkušnje ter čim prej ponovno vzpostavijo prejšnjo
raven fizičnega in čustvenega delovanja. Krizna intervencija lahko pomaga
preprečiti razvoj dodatnih posledic izkušnje kriznega oz. travmatskega do-
godka, hujših težav.
75
Stein idr., 1997). Več kot tri travmatske izkušnje naj bi doživelo 19,7 mo-
ških in 11,4 žensk (Forgash in Copeley, 2008). Posttravmatsko stresno
motnjo ima diagnosticirano približno 10 populacije (American Psychia-
tric Association, 2013), pri čemer je razpon od 1 do 14 (American Psychia-
tric Association, 1994); na Nizozemskem ima tekom življenja tako motnjo
diagnosticirano 7,4 populacije (de Vries in Olff, 2009).
Posledice travmatskih dogodkov se pojavljajo v različnih kombinacijah,
različno intenzivno. Odvisne so od narave in trajanja dogodka, od posame-
znika ter drugih okoliščin. Po travmatski izkušnji oz. izkušnjah lahko pri
ljudeh tudi daljši čas spremljamo posledice na naslednjih področjih (Cve-
tek, 2009): specifično psihobiološko funkcioniranje; travmatični spomini s
podoživljanjem travme; vedenje izogibanja, zanikanje in čustvena otope-
lost; struktura selfa, stanja ega oz. osebna identiteta so spremenjeni (iden-
titetna zmeda, disociativnost, depersonalizacija, derealizacija . . .); naveza-
nost, intimnost, težave v medosebnih odnosih (nezaupanje, odtujenost,
samodestruktivni odnosi, problemi meja v odnosih z drugimi ljudmi, okr-
njeno je funkcioniranje v zasebnem in poslovnem življenju).
Nekateri ljudje se po travmatskih izkušnjah soočajo s posttravmatsko
stresno motnjo. Gre za kombinacijo pretiranega vzburjenja, naučenega po-
gojevanja, porušenega načrtovanja in socialnega izogibanja. Vključuje več
patogenih procesov: stalno spreminjanje nevrobioloških procesov, odzive
pogojevanega strahu na dražljaje, povezane s travmatsko izkušnjo, spre-
minjanje kognitivne sheme, socialnega pojmovanja in razumevanja (kot
posledica globoke disonance med travmatsko izkušnjo in predhodnim poj-
movanjem sveta) (van der Kolk idr., 2007).
Oblike psihološke pomoči in kriznih intervencij
Ključno za delo s posamezniki, ki imajo izkušnje kriznih ali travmatskih
dogodkov, je zavedanje, da so odzivi večine ljudi v takšnih situacijah nor-
malni odzivi na nevsakodnevne in neobičajne okoliščine. Stisk, težav ni-
majo le ranljivejši, »ne dovolj močni« posamezniki, temveč večina ljudi v
različnih ter bolj ali manj intenzivnih oblikah.
Krizna intervencija je oblika strokovne pomoči, ki se izvaja takoj oz. v
krajšem času po kriznem dogodku. Njen namen je posameznikom, ki so
doživeli izkušnjo kriznega dogodka, pomagati, da se na ustrezen način spo-
primejo s posledicami te izkušnje ter čim prej ponovno vzpostavijo prejšnjo
raven fizičnega in čustvenega delovanja. Krizna intervencija lahko pomaga
preprečiti razvoj dodatnih posledic izkušnje kriznega oz. travmatskega do-
godka, hujših težav.
75
