Page 80 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
eja Štirn in Vita Poštuvan
joči čustvi strah ali sram. Posamezniki, pri katerih gre za odzive, ki so v
osnovi povezani s strahom, potrebujejo terapijo, ki se bo osredotočala na
obvladovanje strahu in tesnobe. Posamezniki, pri katerih pa gre za odzive,
posledice, ki so v osnovi povezane s sramom, pa potrebujejo terapijo, ki
se osredotoča na obravnavo kognitivnih reprezentacij »selfa« in odnosov z
drugimi.
V drugi fazi psihoterapevtskega procesa, po vzpostavitvi občutka varno-
sti pri klientu, s stabilizacijo, vzpostavljanjem kontrole regulacije čustev,
sledijo spominjanje in žalovanje ter predelava travmatske izkušnje, spo-
minov. Vse to poteka s ciljem integracije travmatske izkušnje in ponovne
vključitve klienta v življenje – kot zadnje faze procesa.
Za kliente je cilj njihovega dela pogosto v psihoterapevtskem procesu,
da bi imeli možnost polno živeti svoje življenje, in to danes, ne v preteklo-
sti. Korol (1998) polno življenje razume kot polno sposobnost neopsihič-
nega funkcioniranja klienta, torej kot biti sposoben imeti poln kontakt v
odnosih s pomembnimi drugimi. Razrešitev travme se lahko prepozna v
različnih kriterijih (po Harvey, 1996, v Herman, 1992):
– klient lahko obvladuje fiziološke simptome, povezane s travmatskimi
spomini;
– zmožen je prenesti občutke, povezane s travmatskimi spomini;
– obvladuje lastne občutke, ima nadzor nad spomini na travmo;
– spomin na travmatski dogodek je smiselna zgodba, ki vključuje ču-
stva;
– obnovljen je njegov poškodovan občutek lastne vrednosti;
– ponovno vzpostavlja odnose z njemu pomembnimi ljudmi;
– obnovil je smiseln sistem pomenov in verovanj, ki vsebuje tudi zgod-
bo o travmi.
Izjemno pomembna pri delu s psihološko travmo je integracija različnih
teorij in modelov zdravljenja. Kot poudarja B. Rotschild (2003), morajo psi-
hoterapevti identificirati in graditi klientove notranje in zunanje vire. Zelo
pomembno je spoštovanje do klientovih obramb, strategij preživetja, saj so
to klientovi viri za zagotavljanje stabilnosti, identitete, konsistentnosti in
predvidljivosti (Erskine idr., 1999, v Little, 2001).
Kompetence za nudenje psihološke pomoči po kriznih dogodkih
Psihologi pogosto delajo z ljudmi, ki so doživeli takšne situacije, s ciljem,
da jim pomagajo omiliti posledice, ki so lahko resna grožnja za zdravje, var-
78
joči čustvi strah ali sram. Posamezniki, pri katerih gre za odzive, ki so v
osnovi povezani s strahom, potrebujejo terapijo, ki se bo osredotočala na
obvladovanje strahu in tesnobe. Posamezniki, pri katerih pa gre za odzive,
posledice, ki so v osnovi povezane s sramom, pa potrebujejo terapijo, ki
se osredotoča na obravnavo kognitivnih reprezentacij »selfa« in odnosov z
drugimi.
V drugi fazi psihoterapevtskega procesa, po vzpostavitvi občutka varno-
sti pri klientu, s stabilizacijo, vzpostavljanjem kontrole regulacije čustev,
sledijo spominjanje in žalovanje ter predelava travmatske izkušnje, spo-
minov. Vse to poteka s ciljem integracije travmatske izkušnje in ponovne
vključitve klienta v življenje – kot zadnje faze procesa.
Za kliente je cilj njihovega dela pogosto v psihoterapevtskem procesu,
da bi imeli možnost polno živeti svoje življenje, in to danes, ne v preteklo-
sti. Korol (1998) polno življenje razume kot polno sposobnost neopsihič-
nega funkcioniranja klienta, torej kot biti sposoben imeti poln kontakt v
odnosih s pomembnimi drugimi. Razrešitev travme se lahko prepozna v
različnih kriterijih (po Harvey, 1996, v Herman, 1992):
– klient lahko obvladuje fiziološke simptome, povezane s travmatskimi
spomini;
– zmožen je prenesti občutke, povezane s travmatskimi spomini;
– obvladuje lastne občutke, ima nadzor nad spomini na travmo;
– spomin na travmatski dogodek je smiselna zgodba, ki vključuje ču-
stva;
– obnovljen je njegov poškodovan občutek lastne vrednosti;
– ponovno vzpostavlja odnose z njemu pomembnimi ljudmi;
– obnovil je smiseln sistem pomenov in verovanj, ki vsebuje tudi zgod-
bo o travmi.
Izjemno pomembna pri delu s psihološko travmo je integracija različnih
teorij in modelov zdravljenja. Kot poudarja B. Rotschild (2003), morajo psi-
hoterapevti identificirati in graditi klientove notranje in zunanje vire. Zelo
pomembno je spoštovanje do klientovih obramb, strategij preživetja, saj so
to klientovi viri za zagotavljanje stabilnosti, identitete, konsistentnosti in
predvidljivosti (Erskine idr., 1999, v Little, 2001).
Kompetence za nudenje psihološke pomoči po kriznih dogodkih
Psihologi pogosto delajo z ljudmi, ki so doživeli takšne situacije, s ciljem,
da jim pomagajo omiliti posledice, ki so lahko resna grožnja za zdravje, var-
78
