Page 192 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192
musica et artes
literaturo za pedagoško in glasbenoraziskovalno delo, po drugi strani pa je
z ustanovitvijo (1934) in financiranjem Instituta za raziskovanje slovenske
glasbene folklore (kasneje preimenovanega v Folklorni institut) do njegovega
podržavljenja (1940) omogočila začetke raziskovalnega dela na področju glas-
benega narodopisja.
Vse glasnejše pobude zagovornikov novih poti glasbeno-umetnostnega
razvoja so rahljale do tedaj enotno organizacijsko in vsebinsko zasnovo GM.
Institucionalizacija glasbenega dela je na Slovenskem vodila v specializacijo
posameznih dejavnosti in spodbudila potrebo po opuščanju nekaterih oblik
in vsebin društvenega delovanja. Postopen razkroj enotne organizacije naj-
večjega glasbenega društva, ki je združevalo in obvladovalo velik delež hete-
rogenih glasbenih dejavnosti, je bil nujna posledica cepitve ljubiteljskega in
poklicnega glasbenega dela in torej evolucijske narave. Prav ta proces razdru-
ževanja je bil eden izmed pomembnih razlogov, da se je v spet spremenjenih
okoliščinah po koncu druge vojne delovanje GM skrčilo le na obstoj ljubitelj-
skega zbora.43 Prizadevanja društvenih predsednikov Vladimirja Ravnihar-
ja in Antona Lajovica za ohranitev vsaj še delovanja ljubiteljskega orkestra so
bila (žal) neuspešna.44 Za primerjavo: podoben ljubiteljski orkester, ki ga je
ustanovil Hrvatski glazbeni zavod z namenom uveljavitve domače orkestral-
ne glasbe, je v Zagrebu deloval med letoma 1922 in 1938.45 V skladu s pravili iz
leta 1946 je društvo ohranilo svoje ime (Glasbena matica v Ljubljani), redni
člani društva pa so lahko bili le aktivni člani pevskega zbora.46 Potem, ko je
GM desetletja izpolnjevala svoj namen, zastavljen ob ustanovitvi – poskrbeti
za napredek glasbenega dela Slovencev –, se je v obdobju po ustanovitvi kon-
servatorija hkrati s kvantitativnim in kvalitativnim razraščanjem glasbenih
sil postopoma vračala k bistvu vsakršnega društvenega delovanja – k ljubi-
teljskemu delu, z zavzemanjem za vokalno glasbo pa tudi k izhodiščnim pro-
gramskim načrtom.
43 Po mnenju Leona Stefanije so temu botrovala tudi osebna hotenja ambicioznih posameznikov.
Prim. Leon Stefanija, »Glasbena matica: zadnja leta?«, v 130 let Glasbene Matice, ur. Aleš Nagode
(Ljubljana: Kulturno društvo Glasbena Matica, 2005), 39–52.
44 Več gl. Vladimir Ravnihar, »Ad aeternam memoriam«, tipkopis. Osebni fond Vladimirja Ravni-
harja As 1221, Arhiv Republike Slovenije.
45 Andrija Tomašek, »Hrvatski glazbeni zavod kao faktor muzičke kulture Hrvatske od 1920. do
danas«, Arti musices 9, št. 1–2 (1978): 143.
46 Kopijo popravljenih in septembra 1946 dovoljenih pravil hranijo v arhivu na sedežu društva Glas-
bena matica Ljubljana (tipkopis, 5 strani).
190
literaturo za pedagoško in glasbenoraziskovalno delo, po drugi strani pa je
z ustanovitvijo (1934) in financiranjem Instituta za raziskovanje slovenske
glasbene folklore (kasneje preimenovanega v Folklorni institut) do njegovega
podržavljenja (1940) omogočila začetke raziskovalnega dela na področju glas-
benega narodopisja.
Vse glasnejše pobude zagovornikov novih poti glasbeno-umetnostnega
razvoja so rahljale do tedaj enotno organizacijsko in vsebinsko zasnovo GM.
Institucionalizacija glasbenega dela je na Slovenskem vodila v specializacijo
posameznih dejavnosti in spodbudila potrebo po opuščanju nekaterih oblik
in vsebin društvenega delovanja. Postopen razkroj enotne organizacije naj-
večjega glasbenega društva, ki je združevalo in obvladovalo velik delež hete-
rogenih glasbenih dejavnosti, je bil nujna posledica cepitve ljubiteljskega in
poklicnega glasbenega dela in torej evolucijske narave. Prav ta proces razdru-
ževanja je bil eden izmed pomembnih razlogov, da se je v spet spremenjenih
okoliščinah po koncu druge vojne delovanje GM skrčilo le na obstoj ljubitelj-
skega zbora.43 Prizadevanja društvenih predsednikov Vladimirja Ravnihar-
ja in Antona Lajovica za ohranitev vsaj še delovanja ljubiteljskega orkestra so
bila (žal) neuspešna.44 Za primerjavo: podoben ljubiteljski orkester, ki ga je
ustanovil Hrvatski glazbeni zavod z namenom uveljavitve domače orkestral-
ne glasbe, je v Zagrebu deloval med letoma 1922 in 1938.45 V skladu s pravili iz
leta 1946 je društvo ohranilo svoje ime (Glasbena matica v Ljubljani), redni
člani društva pa so lahko bili le aktivni člani pevskega zbora.46 Potem, ko je
GM desetletja izpolnjevala svoj namen, zastavljen ob ustanovitvi – poskrbeti
za napredek glasbenega dela Slovencev –, se je v obdobju po ustanovitvi kon-
servatorija hkrati s kvantitativnim in kvalitativnim razraščanjem glasbenih
sil postopoma vračala k bistvu vsakršnega društvenega delovanja – k ljubi-
teljskemu delu, z zavzemanjem za vokalno glasbo pa tudi k izhodiščnim pro-
gramskim načrtom.
43 Po mnenju Leona Stefanije so temu botrovala tudi osebna hotenja ambicioznih posameznikov.
Prim. Leon Stefanija, »Glasbena matica: zadnja leta?«, v 130 let Glasbene Matice, ur. Aleš Nagode
(Ljubljana: Kulturno društvo Glasbena Matica, 2005), 39–52.
44 Več gl. Vladimir Ravnihar, »Ad aeternam memoriam«, tipkopis. Osebni fond Vladimirja Ravni-
harja As 1221, Arhiv Republike Slovenije.
45 Andrija Tomašek, »Hrvatski glazbeni zavod kao faktor muzičke kulture Hrvatske od 1920. do
danas«, Arti musices 9, št. 1–2 (1978): 143.
46 Kopijo popravljenih in septembra 1946 dovoljenih pravil hranijo v arhivu na sedežu društva Glas-
bena matica Ljubljana (tipkopis, 5 strani).
190
