Page 269 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 269
led na operno ustvarjanje
Marjana Kozine
Borut Smrekar, Ljubljana
Slovenska glasbena literatura obsega kakih sto opernih in operetnih del.
Le redka med njimi so prestala krstno izvedbo in doživela ponovno upri-
zoritev. Še redkejša so tista, ki nosijo v sebi potencial, da bi se lahko traj-
neje ohranila na repertoarju. Med poglavitnimi vzroki za takšno stanje je ne-
kakšna lahkomiselnost skladateljev, ki se kaže v podcenjevanju zahtevnosti
zvrsti. Vse preradi se namreč lotevajo pisanja opere brez potrebnega znanja in
poznavanja njenih zakonitosti, predvsem pa brez temeljitega razmisleka o na-
menu in pomenu opere kot izrazne oblike. V tem pogledu je bil Marjan Ko-
zina (1907–1966) izjema, kar je dokazal tako s svojo edino dokončano ope-
ro Ekvinokcij, ki sodi v vrh slovenske operne ustvarjalnosti, kot tudi s knjigo
Svet operne glasbe. Vpogled v skladateljevo zapuščino1 osvetli njegov ustvar-
jalni proces in vodi k zaključku, da je bilo prav glasbeno gledališče v središču
Kozinovega skladateljskega zanimanja in snovanja.
Operetni začetki
Kozina se je zgodaj profesionalno srečal z opero, saj je že v času študija v
Ljubljani v letih 1925 do 1927 igral violino v opernem orkestru. Tudi na
Dunaju (1927–1930) se stikom z glasbenim gledališčem skoraj zagotovo ni
mogel izogniti. V Pragi je v letih 1930–1932 poleg kompozicije študiral tudi
dirigiranje pri Nikolaju Malku2 in kot dirigent debitiral s Češko filharmo-
nijo.
1 Zgodovinski arhiv v Ljubljani, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, hrani večji del Kozinove zapu-
ščine. Arhivski material je uredila in obdelala Zorka Skrabl ter izdala leta 1996 knjigo z naslovom
Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907–1966), skladatelja, publicista in prevajalca.
2 Nikolaj Malko (1883–1961), sloviti ruski dirigent, profesor na konsevatorijih v Moskvi in v Lenin-
gradu. Od leta 1928 je veliko dirigiral in poučeval po Evropi.
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine 267
Marjana Kozine
Borut Smrekar, Ljubljana
Slovenska glasbena literatura obsega kakih sto opernih in operetnih del.
Le redka med njimi so prestala krstno izvedbo in doživela ponovno upri-
zoritev. Še redkejša so tista, ki nosijo v sebi potencial, da bi se lahko traj-
neje ohranila na repertoarju. Med poglavitnimi vzroki za takšno stanje je ne-
kakšna lahkomiselnost skladateljev, ki se kaže v podcenjevanju zahtevnosti
zvrsti. Vse preradi se namreč lotevajo pisanja opere brez potrebnega znanja in
poznavanja njenih zakonitosti, predvsem pa brez temeljitega razmisleka o na-
menu in pomenu opere kot izrazne oblike. V tem pogledu je bil Marjan Ko-
zina (1907–1966) izjema, kar je dokazal tako s svojo edino dokončano ope-
ro Ekvinokcij, ki sodi v vrh slovenske operne ustvarjalnosti, kot tudi s knjigo
Svet operne glasbe. Vpogled v skladateljevo zapuščino1 osvetli njegov ustvar-
jalni proces in vodi k zaključku, da je bilo prav glasbeno gledališče v središču
Kozinovega skladateljskega zanimanja in snovanja.
Operetni začetki
Kozina se je zgodaj profesionalno srečal z opero, saj je že v času študija v
Ljubljani v letih 1925 do 1927 igral violino v opernem orkestru. Tudi na
Dunaju (1927–1930) se stikom z glasbenim gledališčem skoraj zagotovo ni
mogel izogniti. V Pragi je v letih 1930–1932 poleg kompozicije študiral tudi
dirigiranje pri Nikolaju Malku2 in kot dirigent debitiral s Češko filharmo-
nijo.
1 Zgodovinski arhiv v Ljubljani, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, hrani večji del Kozinove zapu-
ščine. Arhivski material je uredila in obdelala Zorka Skrabl ter izdala leta 1996 knjigo z naslovom
Arhivska zapuščina Marjana Kozine (1907–1966), skladatelja, publicista in prevajalca.
2 Nikolaj Malko (1883–1961), sloviti ruski dirigent, profesor na konsevatorijih v Moskvi in v Lenin-
gradu. Od leta 1928 je veliko dirigiral in poučeval po Evropi.
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine 267
