Page 270 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 270
musica et artes
Po povratku v domovino leta 1932 je najprej začel v Zagrebu in kmalu za tem
v Ljubljani kot operni korepetitor. Temu je sledilo nekaj let v Mariboru, kjer
je bil v letih 1934 do 1939 dirigent tamkajšnje Glasbene matice. V maribor-
skem obdobju je dirigiral precej simfoničnega repertoarja, nastalo pa je tudi
njegovo prvo glasbeno gledališko delo opereta Majda. Majda je izvorno radij-
ska opereta, pisana na besedilo Ferda Delaka3 in pevca Mirka Jelačina po ve-
seloigri Kmečki teater publicista Josipa Frana Knafliča.4 24. novembra 1935 so
jo v režiji Ferda Delaka tudi premierno uprizorili v mariborski operi. Sodeč
po številu predstav je bila kar uspešna.5 Opereta je kasneje utonila v pozabo,
a so jo z novim libretom Igorja Grdine ponovno izvedli v koncertni obliki ob
mednarodnem simpoziju o Marjanu Kozini 19. aprila 2001 v Novem mestu.
Po Majdi se je Kozina lotil nove operete Adriamödl, ki naj bi jo izvedli
v Avstriji. V skladateljevi zapuščini poleg nekaterih odlomkov operete najde-
mo tudi pogodbo z dr. Ernstom Wolfom.6 Po pogodbi bi moral Kozina par-
tituro dokončati do 15. septembra 1937. Zakaj dela ni dokončal in pogodba ni
bila izpolnjena, ni znano.
Obe deli sodita v zvrst lahke popularne glasbe in ju skladatelj verjetno
ni dojemal kot svoj »pravi« opus, vsaj tako lahko sodimo po njegovih izjavah.
Beograjska iskanja
Leta 1939 se je Kozina preselil v Beograd in nastopilo je prelomno obdobje v
njegovem ustvarjanju.
Potem ko sem l. 32 zaključil mojstrsko šolo v Pragi (pri Suku), celih sedem let nisem
skomponiral skoraj ničesar ... To se je hipoma spremenilo, čim sem l. 39 prišel v Beo
grad. Iznenada so se odprla neka tajna vratca in naenkrat sem občutil, da imam ne-
kaj povedati in to osebno na samo moj način.7
Zapis je pomenljiv. Na eni strani kaže na večletno ustvarjalno krizo, ki
je imela korenine že v času študija pri Albanu Bergu,8 ko se Kozina ni mogel
najti v novih glasbenih usmeritvah. Po drugi plati pa gre za še enega od mno-
gih primerov, ki kažejo, da Kozinovih izjav ne gre jemati vedno dobesedno,
3 Ferdo Delak (1905–1968), slovenski režiser in publicist.
4 Josip Fran Knaf lič (1880–1949), slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar.
5 Odigrali so 10 predstav; Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967 (Ljubljana: Slovenski gledališki mu-
zej 1967), 443
6 Libretist, ki mu ga je priporočil dunajski sošolec Beer; Ciril Cvetko, Znameniti Slovenci: Marjan Ko-
zina (Ljubljana: Partizanska knjiga 1983), 87.
7 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
8 Kozina se je v času bivanja na Dunaju leta 1930 kratek čas učil pri Albanu Bergu.
268
Po povratku v domovino leta 1932 je najprej začel v Zagrebu in kmalu za tem
v Ljubljani kot operni korepetitor. Temu je sledilo nekaj let v Mariboru, kjer
je bil v letih 1934 do 1939 dirigent tamkajšnje Glasbene matice. V maribor-
skem obdobju je dirigiral precej simfoničnega repertoarja, nastalo pa je tudi
njegovo prvo glasbeno gledališko delo opereta Majda. Majda je izvorno radij-
ska opereta, pisana na besedilo Ferda Delaka3 in pevca Mirka Jelačina po ve-
seloigri Kmečki teater publicista Josipa Frana Knafliča.4 24. novembra 1935 so
jo v režiji Ferda Delaka tudi premierno uprizorili v mariborski operi. Sodeč
po številu predstav je bila kar uspešna.5 Opereta je kasneje utonila v pozabo,
a so jo z novim libretom Igorja Grdine ponovno izvedli v koncertni obliki ob
mednarodnem simpoziju o Marjanu Kozini 19. aprila 2001 v Novem mestu.
Po Majdi se je Kozina lotil nove operete Adriamödl, ki naj bi jo izvedli
v Avstriji. V skladateljevi zapuščini poleg nekaterih odlomkov operete najde-
mo tudi pogodbo z dr. Ernstom Wolfom.6 Po pogodbi bi moral Kozina par-
tituro dokončati do 15. septembra 1937. Zakaj dela ni dokončal in pogodba ni
bila izpolnjena, ni znano.
Obe deli sodita v zvrst lahke popularne glasbe in ju skladatelj verjetno
ni dojemal kot svoj »pravi« opus, vsaj tako lahko sodimo po njegovih izjavah.
Beograjska iskanja
Leta 1939 se je Kozina preselil v Beograd in nastopilo je prelomno obdobje v
njegovem ustvarjanju.
Potem ko sem l. 32 zaključil mojstrsko šolo v Pragi (pri Suku), celih sedem let nisem
skomponiral skoraj ničesar ... To se je hipoma spremenilo, čim sem l. 39 prišel v Beo
grad. Iznenada so se odprla neka tajna vratca in naenkrat sem občutil, da imam ne-
kaj povedati in to osebno na samo moj način.7
Zapis je pomenljiv. Na eni strani kaže na večletno ustvarjalno krizo, ki
je imela korenine že v času študija pri Albanu Bergu,8 ko se Kozina ni mogel
najti v novih glasbenih usmeritvah. Po drugi plati pa gre za še enega od mno-
gih primerov, ki kažejo, da Kozinovih izjav ne gre jemati vedno dobesedno,
3 Ferdo Delak (1905–1968), slovenski režiser in publicist.
4 Josip Fran Knaf lič (1880–1949), slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar.
5 Odigrali so 10 predstav; Repertoar slovenskih gledališč 1867–1967 (Ljubljana: Slovenski gledališki mu-
zej 1967), 443
6 Libretist, ki mu ga je priporočil dunajski sošolec Beer; Ciril Cvetko, Znameniti Slovenci: Marjan Ko-
zina (Ljubljana: Partizanska knjiga 1983), 87.
7 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
8 Kozina se je v času bivanja na Dunaju leta 1930 kratek čas učil pri Albanu Bergu.
268
