Page 273 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 273
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine
znal je, da je našel snov, ki jo je iskal, in se je, kot pravi sam, v trenutku odlo-
čil.23 Na drugem mestu pravi, da ga je Stupica pripravil »na misel komponirat
to grandiozno dramo. Sicer sem jo videl že pred leti v Zagrebu, toda tedaj je še
nisem zrelo doumel. Napravila je name silen vtis«.24 Ciril Cvetko navaja,25 da
je živahna razprava o Ekvinokciju potekala tudi med skladateljem in njegovo
sestro Marijo.26 Slednja naj bi skladatelju posredovala dva pomembna podat-
ka: da je Vojnović dobil navdih za Ekvinokcij pri poslušanju Wagnerjevega
Večnega mornarja ter dramatikovo zahtevo, da se med drugo in tretje dejanje
vplete simfonični intermezzo, ki ponazori grozoto viharja.
Odločitev je padla in Kozina se je mrzlično lotil dela. Glede libreta se je
najprej naslonil na Bojana Stupico in Ericha Hetzla. Ni povsem jasno, ali sta
se omenjena lotila tudi pisanja, ker se skladateljeve izjave iz različnih obdobij
v tem pogledu razlikujejo. V pismu staršem lahko preberemo:
Medtem delam opero. Mi gre zaenkrat še počasi od rok, kolikor pa je, mislim, da je
dobro, vsaj Golob[27] pravi tako. Zdaj imam skoro cel orkestralni uvod v III. dejanje
(vihar) in precejšen del konca II. dejanja (kontraverza Jele – Niko). Buča[28] ima
pojutrišnjem premiero drame, potem se pa takoj lotimo s Petrovićem[29] onih scen, ki
jih je treba prerihtati ali sploh napisati. Zdaj nameravam napisati najprej ta II. akt
do konca, končati uverturo III. in začetno sceno, potem pa še dve, tri scene, tako ra-
čunam, da bom imel do počitnic gotovo, torej cca eno tretjino. Potem bom pa skušal
izvesti svoj načrt, o katerem sem menda že govoril, ko si bila tu, da dam v radijskem
koncertu junija samo odlomke iz opere. Gotovega bo že dovolj, samo tehnično je to
zelo težko izvedljivo.30
Ali je Stupica potem pri oblikovanju libreta tudi dejansko sodeloval, ni
mogoče ugotoviti. Iz pisma je očitno, da naj bi pri pisanju sodelovali tudi dru-
gi (Petrović), pa tudi v kasnejših pismih omenja razne sodelavce. Po številnih
zapletih je Kozina prišel do spoznanja, da je najbolje, da se glavnine dela loti
sam. Iz tega obdobja so se v zapuščini ohranile delovne skice libreta. Sklada-
telj je najprej razčlenil vsako od dejanj v prizore, ki bi jih potreboval, potem
23 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
24 Marjan Kozina, »Nekaj opomb o “Ekvinokciju,« Gledališki list Opere SNG Ljubljana, 12, sezona
(1945/46).
25 Cvetko, Marjan Kozina, 110.
26 Marija Kozina, poročena Kovač, slovenska pesnica.
27 Vlado Golob (1914–1986), slovenski skladatelj, glasbeni publicist in pedagog, Kozinov prijatelj iz
mariborskih dni.
28 »Buča« so v prijateljskem krogu klicali režiserja Bojana Stupico.
29 Petrovićevega imena ne omenja, zato ni jasno, za koga gre.
30 Pismo staršem, brez datuma, vsekakor po 12. februarju 1940.
271
znal je, da je našel snov, ki jo je iskal, in se je, kot pravi sam, v trenutku odlo-
čil.23 Na drugem mestu pravi, da ga je Stupica pripravil »na misel komponirat
to grandiozno dramo. Sicer sem jo videl že pred leti v Zagrebu, toda tedaj je še
nisem zrelo doumel. Napravila je name silen vtis«.24 Ciril Cvetko navaja,25 da
je živahna razprava o Ekvinokciju potekala tudi med skladateljem in njegovo
sestro Marijo.26 Slednja naj bi skladatelju posredovala dva pomembna podat-
ka: da je Vojnović dobil navdih za Ekvinokcij pri poslušanju Wagnerjevega
Večnega mornarja ter dramatikovo zahtevo, da se med drugo in tretje dejanje
vplete simfonični intermezzo, ki ponazori grozoto viharja.
Odločitev je padla in Kozina se je mrzlično lotil dela. Glede libreta se je
najprej naslonil na Bojana Stupico in Ericha Hetzla. Ni povsem jasno, ali sta
se omenjena lotila tudi pisanja, ker se skladateljeve izjave iz različnih obdobij
v tem pogledu razlikujejo. V pismu staršem lahko preberemo:
Medtem delam opero. Mi gre zaenkrat še počasi od rok, kolikor pa je, mislim, da je
dobro, vsaj Golob[27] pravi tako. Zdaj imam skoro cel orkestralni uvod v III. dejanje
(vihar) in precejšen del konca II. dejanja (kontraverza Jele – Niko). Buča[28] ima
pojutrišnjem premiero drame, potem se pa takoj lotimo s Petrovićem[29] onih scen, ki
jih je treba prerihtati ali sploh napisati. Zdaj nameravam napisati najprej ta II. akt
do konca, končati uverturo III. in začetno sceno, potem pa še dve, tri scene, tako ra-
čunam, da bom imel do počitnic gotovo, torej cca eno tretjino. Potem bom pa skušal
izvesti svoj načrt, o katerem sem menda že govoril, ko si bila tu, da dam v radijskem
koncertu junija samo odlomke iz opere. Gotovega bo že dovolj, samo tehnično je to
zelo težko izvedljivo.30
Ali je Stupica potem pri oblikovanju libreta tudi dejansko sodeloval, ni
mogoče ugotoviti. Iz pisma je očitno, da naj bi pri pisanju sodelovali tudi dru-
gi (Petrović), pa tudi v kasnejših pismih omenja razne sodelavce. Po številnih
zapletih je Kozina prišel do spoznanja, da je najbolje, da se glavnine dela loti
sam. Iz tega obdobja so se v zapuščini ohranile delovne skice libreta. Sklada-
telj je najprej razčlenil vsako od dejanj v prizore, ki bi jih potreboval, potem
23 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
24 Marjan Kozina, »Nekaj opomb o “Ekvinokciju,« Gledališki list Opere SNG Ljubljana, 12, sezona
(1945/46).
25 Cvetko, Marjan Kozina, 110.
26 Marija Kozina, poročena Kovač, slovenska pesnica.
27 Vlado Golob (1914–1986), slovenski skladatelj, glasbeni publicist in pedagog, Kozinov prijatelj iz
mariborskih dni.
28 »Buča« so v prijateljskem krogu klicali režiserja Bojana Stupico.
29 Petrovićevega imena ne omenja, zato ni jasno, za koga gre.
30 Pismo staršem, brez datuma, vsekakor po 12. februarju 1940.
271
