Page 271 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 271
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine
ker si pogosto nasprotujejo9. V obdobju, ko »ni skomponiral skoraj ničesar«,
je namreč nastala Majda, do katere ni bil ravnodušen. Ciril Cvetko tako piše:
Kozinova »Majda«, ki je bila napisana 1935 in tedaj tudi uprizorjena v Mariboru,
po skladateljevem mnenju ni bila čisto brezpomembna in priložnostna skladba, saj
sicer v zvezi z njo ne bi pozneje zapisal: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes,
ko sem našel že čisto druga pota.«10
V tem času se je Kozina začel resno ubadati z mislijo, da bi napisal ope-
ro. Kljub temu, da je opero že dobro poznal, se je, po lastnih besedah, na pi-
sanje temeljito pripravil:
Hotel sem napisati opero – katero, še nisem vedel. Vendar sem pred tem, morda kot
neke vrste “pripravljalno delo” za opero, v zelo kratkem času napisal zborovsko kan-
tato Lepa Vida, balado Petrice (res škoda, ker begr. Filharmonija tega ne izvede
recimo s Čangalovićem[11]) in kako desetinjo samospevov. Zdaj sem se čutil dovolj
močnega, da se lotim opere.12
Namero o pisanju opere je predstavil tudi staršem v pismu z začetka leta
1940. V njem opisuje težave, na katere je pri tem naletel. Mučilo ga je predv-
sem vprašanje libreta. Ogreval se je za različne teme. Sprva je načrtoval Lepo
Vido kot opero v štirih dejanjih. V skladateljevi zapuščini najdemo koncept
opere, scenske skice in fragmente partiture z že izpisano orkestracijo. Ker je
ugotovil, da libreto ni ustrezen, je potem misel na opero opustil in dokončal
Lepo Vido kot kantato za tri soliste in mešani zbor.
Po Lepi Vidi se je ogrel za Rostandovega Cyranoja de Bergeraca. »Z
libretom se moje težave nadaljujejo. Odločil sem se za Cyranoja. Pa se izkaže, da
je bil komponiran pred letom ali dvema in zdaj prihaja ven. Torej nič.«13 Ver-
jetno piše o operi Cyrano de Bergerac Franca Alfana,14 ki so jo krstno izved-
li januarja 1936 v Rimu. Cyrano kot tema za opero je bil Kozini gotovo blizu:
veliko šegavosti in humorja, hkrati pa »vihar v duši«. Očitno je skladatelja ta
kombinacija privlačila, saj se je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja po-
novno vrnil k tej zamisli.
9 To so opazili tudi drugi: »Omenil sem že, da nekateri Kozinovi podatki, ki jih je izrekel v radijskih oddajah
ali celo zapisal, niso bili vselej v skladu z dejstvi.« Cvetko, Marjan Kozina, 103.
10 Cvetko, Marjan Kozina, 104.
11 Miroslav Čangalović (1921–1999), srbski basist svetovnega slovesa.
12 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
13 Kozinovo pismo staršem, brez datuma, 1940.
14 Franco Alfano (1876–1954), italijanski operni skladatelj.
269
ker si pogosto nasprotujejo9. V obdobju, ko »ni skomponiral skoraj ničesar«,
je namreč nastala Majda, do katere ni bil ravnodušen. Ciril Cvetko tako piše:
Kozinova »Majda«, ki je bila napisana 1935 in tedaj tudi uprizorjena v Mariboru,
po skladateljevem mnenju ni bila čisto brezpomembna in priložnostna skladba, saj
sicer v zvezi z njo ne bi pozneje zapisal: »Natihoma povedano, vesel sem je še danes,
ko sem našel že čisto druga pota.«10
V tem času se je Kozina začel resno ubadati z mislijo, da bi napisal ope-
ro. Kljub temu, da je opero že dobro poznal, se je, po lastnih besedah, na pi-
sanje temeljito pripravil:
Hotel sem napisati opero – katero, še nisem vedel. Vendar sem pred tem, morda kot
neke vrste “pripravljalno delo” za opero, v zelo kratkem času napisal zborovsko kan-
tato Lepa Vida, balado Petrice (res škoda, ker begr. Filharmonija tega ne izvede
recimo s Čangalovićem[11]) in kako desetinjo samospevov. Zdaj sem se čutil dovolj
močnega, da se lotim opere.12
Namero o pisanju opere je predstavil tudi staršem v pismu z začetka leta
1940. V njem opisuje težave, na katere je pri tem naletel. Mučilo ga je predv-
sem vprašanje libreta. Ogreval se je za različne teme. Sprva je načrtoval Lepo
Vido kot opero v štirih dejanjih. V skladateljevi zapuščini najdemo koncept
opere, scenske skice in fragmente partiture z že izpisano orkestracijo. Ker je
ugotovil, da libreto ni ustrezen, je potem misel na opero opustil in dokončal
Lepo Vido kot kantato za tri soliste in mešani zbor.
Po Lepi Vidi se je ogrel za Rostandovega Cyranoja de Bergeraca. »Z
libretom se moje težave nadaljujejo. Odločil sem se za Cyranoja. Pa se izkaže, da
je bil komponiran pred letom ali dvema in zdaj prihaja ven. Torej nič.«13 Ver-
jetno piše o operi Cyrano de Bergerac Franca Alfana,14 ki so jo krstno izved-
li januarja 1936 v Rimu. Cyrano kot tema za opero je bil Kozini gotovo blizu:
veliko šegavosti in humorja, hkrati pa »vihar v duši«. Očitno je skladatelja ta
kombinacija privlačila, saj se je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja po-
novno vrnil k tej zamisli.
9 To so opazili tudi drugi: »Omenil sem že, da nekateri Kozinovi podatki, ki jih je izrekel v radijskih oddajah
ali celo zapisal, niso bili vselej v skladu z dejstvi.« Cvetko, Marjan Kozina, 103.
10 Cvetko, Marjan Kozina, 104.
11 Miroslav Čangalović (1921–1999), srbski basist svetovnega slovesa.
12 Pismo Peru Bingulcu, 12. oktober 1963.
13 Kozinovo pismo staršem, brez datuma, 1940.
14 Franco Alfano (1876–1954), italijanski operni skladatelj.
269
