Page 280 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 280
musica et artes
Zdaj si se zares odločil. Po povratku v Ljubljano si kmalu zavrgel misel na Krpana
in si se ogrel za novo snov, ki je vresnici zate kot napisana: Cyrano de Bergerac. In z
njegovim mečem si me spet napadel: zdaj Ti pa res nisem mogel odreči.
Čeprav je Cyrano od nekdaj tudi moj ljubljenec, kaj vse si mi znal o njem pove-
dati, ko sva se zavoljo njega večkrat sestala. Celo to si ugotovil, da je ta tragični
komedijant in sabljač soroden slovenskemu, bolj natanko dolenjskemu tempera-
mentu. Gaskonjski kadeti, si dejal, so doma tam, kjer je doma dobro vino in zate
so bili taki pretepači, bahači, napeti, zato so orlooki, slokopeti in mačje brke jim
češe vihar. Taki bi lahko živeli tudi na Dolenjskem, kjer je doma pravi cviček, ki
človeka udobrovolji in mu razpne peroti, zbistri mu duha in ga ne premoti, tudi
če mu v noči gre sto mož naproti. Dolenjski Gaskonjec se jih pač loti, vsaj v bujni
domišljiji, ki je doma tudi na Dolenjskem in ki je tam rodila že toliko imenitnih
duhov.65
Vendar so nastopile težave s pravicami uporabe Rostandovega dela za
operni libreto. Še malo pred smrtjo, 12. maja 1966, je Kozina iz bolnišnice
v Brescii prosil založbo Ricordi za dovoljenje, da bi lahko uporabil Cyrano-
ja kot snov za svojo opero, vendar mu je založba prošnjo z dopisom z dne 23.
maja 1966 zavrnila. V skladateljevi zapuščini najdemo opredelitev vseh nujnih
oseb, ki bi morale nastopati v operi, njihovo glasovno razporeditev (Cyrano
naj bi bil npr. bas), jasno oblikovan osnutek strukture tretjega dejanja in tudi
zasnove klavirskega izvlečka za posamezne prizore.
Drugi načrti
Poleg navedenih projektov se v skladateljevi zapuščini nahaja še koncept za
opero buffo Miles, ki ga je Kozina poslal neimenovanemu doktorju (pismo je
v nemškem jeziku) in mu predstavil svoje načrte. Osnova za opero naj bi bila
Plavtov Miles gloriosus66 in Menaechmi, kot dodaten vir pa navaja tudi Sha-
kespearovo Komedijo zmešnjav. Ohranjen je rokopis koncepta libreta, kjer je
skladatelj celo narisal scenske osnutke. Kaj več o njegovih namerah v zvezi s
tem projektom ni znanega. Turško jadro, ki ga ponekod navajajo kot operni
libr eto67, pa je kratka povest in ni znakov, da bi v zvezi s tem Kozina razmi-
šljal o kaki uglasbitvi.
65 Samec, Posmrtno pismo Marjanu Kozini.
66 Miles gloriosus in Menaechmi sta komediji Tita Marka Plavta, napisani po grških vzorih.
67 Turško jadro je v Arhivski zapuščini Marjana Kozine zmotno opredeljeno kot operni libreto.
278
Zdaj si se zares odločil. Po povratku v Ljubljano si kmalu zavrgel misel na Krpana
in si se ogrel za novo snov, ki je vresnici zate kot napisana: Cyrano de Bergerac. In z
njegovim mečem si me spet napadel: zdaj Ti pa res nisem mogel odreči.
Čeprav je Cyrano od nekdaj tudi moj ljubljenec, kaj vse si mi znal o njem pove-
dati, ko sva se zavoljo njega večkrat sestala. Celo to si ugotovil, da je ta tragični
komedijant in sabljač soroden slovenskemu, bolj natanko dolenjskemu tempera-
mentu. Gaskonjski kadeti, si dejal, so doma tam, kjer je doma dobro vino in zate
so bili taki pretepači, bahači, napeti, zato so orlooki, slokopeti in mačje brke jim
češe vihar. Taki bi lahko živeli tudi na Dolenjskem, kjer je doma pravi cviček, ki
človeka udobrovolji in mu razpne peroti, zbistri mu duha in ga ne premoti, tudi
če mu v noči gre sto mož naproti. Dolenjski Gaskonjec se jih pač loti, vsaj v bujni
domišljiji, ki je doma tudi na Dolenjskem in ki je tam rodila že toliko imenitnih
duhov.65
Vendar so nastopile težave s pravicami uporabe Rostandovega dela za
operni libreto. Še malo pred smrtjo, 12. maja 1966, je Kozina iz bolnišnice
v Brescii prosil založbo Ricordi za dovoljenje, da bi lahko uporabil Cyrano-
ja kot snov za svojo opero, vendar mu je založba prošnjo z dopisom z dne 23.
maja 1966 zavrnila. V skladateljevi zapuščini najdemo opredelitev vseh nujnih
oseb, ki bi morale nastopati v operi, njihovo glasovno razporeditev (Cyrano
naj bi bil npr. bas), jasno oblikovan osnutek strukture tretjega dejanja in tudi
zasnove klavirskega izvlečka za posamezne prizore.
Drugi načrti
Poleg navedenih projektov se v skladateljevi zapuščini nahaja še koncept za
opero buffo Miles, ki ga je Kozina poslal neimenovanemu doktorju (pismo je
v nemškem jeziku) in mu predstavil svoje načrte. Osnova za opero naj bi bila
Plavtov Miles gloriosus66 in Menaechmi, kot dodaten vir pa navaja tudi Sha-
kespearovo Komedijo zmešnjav. Ohranjen je rokopis koncepta libreta, kjer je
skladatelj celo narisal scenske osnutke. Kaj več o njegovih namerah v zvezi s
tem projektom ni znanega. Turško jadro, ki ga ponekod navajajo kot operni
libr eto67, pa je kratka povest in ni znakov, da bi v zvezi s tem Kozina razmi-
šljal o kaki uglasbitvi.
65 Samec, Posmrtno pismo Marjanu Kozini.
66 Miles gloriosus in Menaechmi sta komediji Tita Marka Plavta, napisani po grških vzorih.
67 Turško jadro je v Arhivski zapuščini Marjana Kozine zmotno opredeljeno kot operni libreto.
278
