Page 279 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 279
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine
prvi polovici novembra je premiera Ekvinokcija v Novem Sadu, tja bom seveda šel,
po premieri pa takoj na Trško goro in se bom zabil v svojo sobo za celo zimo. Upam,
da bo do spomladi opera v glavnem gotova, saj imam že precej skiciranega in v glavi.
Na Krpana se silno veselim; upam, da bo s tem konec mojega neprostovoljnega
pavziranja, ko se nisem in nisem mogel prav spraviti k delu. Sem dela potreben bolj,
kot vsega drugega in to bo zame pravi balzam.60
Komponiranje pa nikakor ni steklo, saj v pismih pozimi in spomladi
1964 večkrat omenja, da ne more delati, marca pa se je odločil, da bo kompo-
niral Davnino,61 dokler Krpan ne dozori. V pismih iz tega obdobja tudi zapi-
še, da se je izognil srečanju z Ljubo Prenner, katera naj bi mu napisala libreto,
vendar je Kozina vmes že našel drugo rešitev.
Severin Šali je v prilogi Dolenjskega lista objavil Kozinovo pismo z dne
29. novembra 1963,62 v katerem mu Kozina razlaga probleme libreta Krpana
po posameznih slikah. Ciril Cvetko v knjigi Marjan Kozina navaja, da je Šali
pomagal Kozini predelati scenarij, ki je v zadnji fazi obsegal tri dejanja in tri-
najst slik. Prvo dejanje naj bi imelo štiri slike in naj bi se odvijalo pri Krpanu
doma, drugo s petimi slikami na Dunaju, tretje s štirimi slikami pa ponovno
na Vrhu pri Trojici. Cvetko je tudi objavil uvodno pesem Cirila Kosmača in
njeno nadaljevanje izpod peresa Severina Šalija.63
Kakor koli že, opera je ostala v osnutkih. V skladateljevi zapuščini naj-
demo nekaj skiciranih prizorov kot npr. branje cesarskega pisma, Krpanovo
pometanje s policaji in menuet (za katerega je Kozina pripisal, da je dober) ter
prizor bobnarja, o katerem je pisal materi v prej citiranem pismu. V teh osnut-
kih so izdelane vokalne linije in izpisana harmonija. Sam libreto pa je konkre-
tiziran zgolj v prvi sliki, ostalo so bolj ali manj skice.
Cyrano de Bergerac
Potem ko je na začetku štiridesetih let v Beogradu opustil misel na opero
Cyrano de Bergerac, se je okoli leta 1964 ponovno vrnil k tej zamisli. S Smilja-
nom Samcem se je dogovoril za libreto in napisal celo nekaj odlomkov. Samec
je v Posmrtnem pismu Marjanu Kozini64zapisal:
60 Pismo materi iz Pirana, 24. oktober 1963.
61 Davnina, simfonična pesnitev Marjana Kozine, 1959. Kozina tu očitno misli na nadaljevanje cikla
simfoničnih pesnitev o Novem mestu.
62 Severin Šali, ”Kako je Marjan Kozina snoval opero o Martinu Krpanu”, Dolenjski razgledi, Dolenjski
list (16. 12. 1971).
63 Cvetko, Marjan Kozina, 209–217.
64 Smiljan Samec, “Posmrtno pismo Marjanu Kozini“, Gledališki list SNG Ljubljana, 1. sezona (1966/67).
277
prvi polovici novembra je premiera Ekvinokcija v Novem Sadu, tja bom seveda šel,
po premieri pa takoj na Trško goro in se bom zabil v svojo sobo za celo zimo. Upam,
da bo do spomladi opera v glavnem gotova, saj imam že precej skiciranega in v glavi.
Na Krpana se silno veselim; upam, da bo s tem konec mojega neprostovoljnega
pavziranja, ko se nisem in nisem mogel prav spraviti k delu. Sem dela potreben bolj,
kot vsega drugega in to bo zame pravi balzam.60
Komponiranje pa nikakor ni steklo, saj v pismih pozimi in spomladi
1964 večkrat omenja, da ne more delati, marca pa se je odločil, da bo kompo-
niral Davnino,61 dokler Krpan ne dozori. V pismih iz tega obdobja tudi zapi-
še, da se je izognil srečanju z Ljubo Prenner, katera naj bi mu napisala libreto,
vendar je Kozina vmes že našel drugo rešitev.
Severin Šali je v prilogi Dolenjskega lista objavil Kozinovo pismo z dne
29. novembra 1963,62 v katerem mu Kozina razlaga probleme libreta Krpana
po posameznih slikah. Ciril Cvetko v knjigi Marjan Kozina navaja, da je Šali
pomagal Kozini predelati scenarij, ki je v zadnji fazi obsegal tri dejanja in tri-
najst slik. Prvo dejanje naj bi imelo štiri slike in naj bi se odvijalo pri Krpanu
doma, drugo s petimi slikami na Dunaju, tretje s štirimi slikami pa ponovno
na Vrhu pri Trojici. Cvetko je tudi objavil uvodno pesem Cirila Kosmača in
njeno nadaljevanje izpod peresa Severina Šalija.63
Kakor koli že, opera je ostala v osnutkih. V skladateljevi zapuščini naj-
demo nekaj skiciranih prizorov kot npr. branje cesarskega pisma, Krpanovo
pometanje s policaji in menuet (za katerega je Kozina pripisal, da je dober) ter
prizor bobnarja, o katerem je pisal materi v prej citiranem pismu. V teh osnut-
kih so izdelane vokalne linije in izpisana harmonija. Sam libreto pa je konkre-
tiziran zgolj v prvi sliki, ostalo so bolj ali manj skice.
Cyrano de Bergerac
Potem ko je na začetku štiridesetih let v Beogradu opustil misel na opero
Cyrano de Bergerac, se je okoli leta 1964 ponovno vrnil k tej zamisli. S Smilja-
nom Samcem se je dogovoril za libreto in napisal celo nekaj odlomkov. Samec
je v Posmrtnem pismu Marjanu Kozini64zapisal:
60 Pismo materi iz Pirana, 24. oktober 1963.
61 Davnina, simfonična pesnitev Marjana Kozine, 1959. Kozina tu očitno misli na nadaljevanje cikla
simfoničnih pesnitev o Novem mestu.
62 Severin Šali, ”Kako je Marjan Kozina snoval opero o Martinu Krpanu”, Dolenjski razgledi, Dolenjski
list (16. 12. 1971).
63 Cvetko, Marjan Kozina, 209–217.
64 Smiljan Samec, “Posmrtno pismo Marjanu Kozini“, Gledališki list SNG Ljubljana, 1. sezona (1966/67).
277
