Page 277 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 277
pogled na operno ustvarjanje marjana kozine
Martin Krpan
Med idejami za opero, s katerimi se je Kozina dalj časa in resno ukvarjal, je
bil tudi Levstikov Martin Krpan. Smiljan Samec47 v Posmrtnem pismu Kozi-
ni48 pravi, da ga je skladatelj nagovarjal, naj mu napiše libreto za opero Mar-
tin Krpan, a nista prišla skupaj. Samec je namreč menil, da je snov primerna
za balet in ne za opero, vendar je Kozina vztrajal. Dodatno spodbudo za Kr-
pana je dobil leta 1964 v Moskvi, ko ga je tedanja sovjetska ministrica za kul-
turo Ekaterina Furceva ob izvedbi Ekvinokcija na gostovanju v Sovjetski zvezi
povabila, da napiše novo opero in konkurira na njihovem vsezveznem nate-
čaju.49 Kot pravi Samec, je Kozina kmalu po prihodu v Ljubljano to misel za-
vrgel in se odločil za Cyranoja. Med potencialnimi libretisti pa Samec nika-
kor ni bil prvi.
Da ukvarjanje s Krpanom ni bilo prehodnega značaja, piše tudi Emil
Frelih50 v Nekaj drobnih spominov na Marjana Kozino,51 in sicer: »Zdaj sem
se z vso ihto vrgel na Krpana; upam, da ne bo delal sramote Ekvinokciju.« Na
Frelihovo vprašanje, kako kaj Krpan, je skladatelj odgovoril: »Če bom količ-
kaj dobrega zdravja, te bom kmalu obremenil z režijo nove opere. Veš, dalj časa
me ma‘tra prizor, ko Krpan premaga Brdavsa. Takrat bodo morali zvoniti vsi
dunajski in kranjski zvonovi.« To je bilo ne dolgo pred skladateljevo smrtjo.
Z idejo o Martinu Krpanu se je ukvarjal že dosti prej. Kot običajno se je
zatikalo z libretom.
Danes grem v Novo mesto, da se pomenim s Šalijem./52/ Dogovorila sva se, da se do-
biva vsak teden in prerešetava to, kar je napravil on oz. jaz med prejšnjim tednom.
On je k sreči končal svoje prevode, tako da se bo zdaj lahko vrgel na Krpana. Čeprav
mi delo ne gre tako od rok, kakor bi želel, imam pa vendar v glavnem že bobnarja in
mejače v notah, to pa tudi ni tako malo za par dni.53
Leto za tem zasledimo v korespondenci novega libretista:
47 Smiljan Samec (1912–1995), slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, publicist, dramaturg in libretist.
48 SmiljanSamec,»PosmrtnopismoMarjanuKozini,« GledališkilistSNGLjubljana,1.sezona(1966/67).
49 Tit Vidmar, “Prisrčen sprejem v Kijevu”, Delo (18. 7. 1964), piše, da je ministrica za kulturo Furceva
osebno povabila Kozino, da se udeleži glasbenega natečaja, ki je bil v Sovjetski zvezi razpisan v po-
častitev 50. obletnice oktobrske revolucije.
50 Emil Frelih (1912–), slovenski režiser, režiral Ekvinokcij v Novem Sadu in v Mariboru.
51 Emil Frelih, »Nekaj drobnih spominov na Marjana Kozino«, Gledališki list Opera SNG Ljubljana,
8. sezona (1975/76), 194–197.
52 Severin Šali (1911–1992), slovenski pesnik in prevajalec.
53 Pismo materi, december 1962.
275
Martin Krpan
Med idejami za opero, s katerimi se je Kozina dalj časa in resno ukvarjal, je
bil tudi Levstikov Martin Krpan. Smiljan Samec47 v Posmrtnem pismu Kozi-
ni48 pravi, da ga je skladatelj nagovarjal, naj mu napiše libreto za opero Mar-
tin Krpan, a nista prišla skupaj. Samec je namreč menil, da je snov primerna
za balet in ne za opero, vendar je Kozina vztrajal. Dodatno spodbudo za Kr-
pana je dobil leta 1964 v Moskvi, ko ga je tedanja sovjetska ministrica za kul-
turo Ekaterina Furceva ob izvedbi Ekvinokcija na gostovanju v Sovjetski zvezi
povabila, da napiše novo opero in konkurira na njihovem vsezveznem nate-
čaju.49 Kot pravi Samec, je Kozina kmalu po prihodu v Ljubljano to misel za-
vrgel in se odločil za Cyranoja. Med potencialnimi libretisti pa Samec nika-
kor ni bil prvi.
Da ukvarjanje s Krpanom ni bilo prehodnega značaja, piše tudi Emil
Frelih50 v Nekaj drobnih spominov na Marjana Kozino,51 in sicer: »Zdaj sem
se z vso ihto vrgel na Krpana; upam, da ne bo delal sramote Ekvinokciju.« Na
Frelihovo vprašanje, kako kaj Krpan, je skladatelj odgovoril: »Če bom količ-
kaj dobrega zdravja, te bom kmalu obremenil z režijo nove opere. Veš, dalj časa
me ma‘tra prizor, ko Krpan premaga Brdavsa. Takrat bodo morali zvoniti vsi
dunajski in kranjski zvonovi.« To je bilo ne dolgo pred skladateljevo smrtjo.
Z idejo o Martinu Krpanu se je ukvarjal že dosti prej. Kot običajno se je
zatikalo z libretom.
Danes grem v Novo mesto, da se pomenim s Šalijem./52/ Dogovorila sva se, da se do-
biva vsak teden in prerešetava to, kar je napravil on oz. jaz med prejšnjim tednom.
On je k sreči končal svoje prevode, tako da se bo zdaj lahko vrgel na Krpana. Čeprav
mi delo ne gre tako od rok, kakor bi želel, imam pa vendar v glavnem že bobnarja in
mejače v notah, to pa tudi ni tako malo za par dni.53
Leto za tem zasledimo v korespondenci novega libretista:
47 Smiljan Samec (1912–1995), slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, publicist, dramaturg in libretist.
48 SmiljanSamec,»PosmrtnopismoMarjanuKozini,« GledališkilistSNGLjubljana,1.sezona(1966/67).
49 Tit Vidmar, “Prisrčen sprejem v Kijevu”, Delo (18. 7. 1964), piše, da je ministrica za kulturo Furceva
osebno povabila Kozino, da se udeleži glasbenega natečaja, ki je bil v Sovjetski zvezi razpisan v po-
častitev 50. obletnice oktobrske revolucije.
50 Emil Frelih (1912–), slovenski režiser, režiral Ekvinokcij v Novem Sadu in v Mariboru.
51 Emil Frelih, »Nekaj drobnih spominov na Marjana Kozino«, Gledališki list Opera SNG Ljubljana,
8. sezona (1975/76), 194–197.
52 Severin Šali (1911–1992), slovenski pesnik in prevajalec.
53 Pismo materi, december 1962.
275
